Prehod na nizkoogljično družbo se odraža tudi pri oskrbi s plinom

V prihodnosti ga bosta nadomeščala še sintetični metan in vodik. Kljub temu bo imel v prihodnji energetski perspektivi pomembno vlogo, kajti obnovljivi viri potrebujejo podporo, poleg tega je plinska infrastruktura razvita in dobro deluje, zato je ni smiselno kar odpisati.

Plin je po eni strani zanesljiv vir energije, kadar drugi viri niso na voljo, po drugi strani pa omogoča shranjevanje presežkov in omogoča postopen prehod na večji delež obnovljivih virov. Tudi plinovodni sistem v Sloveniji se bo moral razvijati in prilagajati. V prihodnje bo namreč moral zagotavljati zanesljiv in nemoten prenos plina za vse obstoječe in nove uporabnike ter obstoječi sistem prilagoditi za sprejem obnovljivih plinov domačega izvora in iz sosednjih držav.

Obnovljivi plini

Preskrba s plinom se razvija v smeri postopnega razogljičenja. V prihodnje pa bomo zemeljski plin začeli nadomeščati z obnovljivimi plini, večinoma biometan, ki je po lastnostih povsem zamenljiv z zemeljskim plinom in uporabniki spremembe ne bodo zaznali, predvsem pa jim ne bo treba izvajati posegov na njihovih trošilih.

Z dodajanjem obnovljivih plinov, ki bodo v plinski sistem prihajali iz domače proizvodnje in čezmejnih dobav, lahko na poti zelenega prehoda ohranjamo obstoječo plinovodno infrastrukturo, ki je že umeščena v prostor in varna, predvsem pa dobro in zanesljivo deluje. Hkrati lahko na tak način zagotavljamo zanesljivo energetsko oskrbe ob sočasnemu zniževanju stroškov naložb v drugo javno infrastrukturo.

Evropska vodikovodna hrbtenica

Seveda bo treba obstoječi plinski sistem ustrezno nadgraditi tudi za prenos obnovljivega vodika. Slovenski plinski sistem se bo namreč povezoval s t. i. evropsko vodikovodno hrbtenico, ki naj bi povezovala 21 evropskih držav v skupni dolžini 39.700 km, z možnostjo nadaljnjega razvoja po letu 2040. Razmere na trgu sicer kažejo, da vodikovo tehnologijo čaka še veliko izzivov, preden bi lahko postala bolj množično uporabna in dostopna, a dejstvo je, da njenega razvoja ni več mogoče ustaviti.

Povezovanje energetskih in drugih sektorjev postavlja evropski in slovenski plinski sistem v povsem novo vlogo, saj je že zgrajen in že zdaj omogoča hranjenje presežkov energije, proizvedene iz obnovljivih virov. Možnosti prihodnje uporabe plinskega sistema na področju povezovanja različnih energetskih sektorjev pa so še velike.

Plin predstavlja in bo še naprej predstavljal bistven sestavni del energetskega sistema

Tudi v prehodu k bolj trajnostni prihodnosti bo plin še naprej igral ključno vlogo pri zagotavljanju toplote in energije in bo še naprej pomemben vir za zagotavljanje stabilne in zanesljive oskrbe z energijo.

Pred novo kurilno sezono je kondenzacijski kotel na plin najboljša izbira!

Zakaj?

• Ker je dobava plina še vedno zanesljiva.
• Trend padanja cen plina se nadaljuje.
• Ker je plinovodno omrežje že zgrajeno in dovolj zmogljivo.
• Zaradi svoje praktičnosti in vsestranskosti je idealna rešitev za celostno energetsko oskrbo doma. Uporabljamo ga za različne namene, od ogrevanja prostorov do priprave tople sanitarne vode in celo hlajenja v toplejših mesecih.
• Zaradi preprostega in hitrega postopka priključitve na plinovodno omrežje je dostop do plina zelo enostaven.
• Ker se bo zemeljski plin postopoma nadomeščal s plini obnovljivega izvora, ki se bodo proizvajali tudi v Sloveniji.
• Zaradi svoje visoke energetske učinkovitosti je kondenzacijska plinska peč najboljša izbira za zmanjšanje stroškov ogrevanja.

Kondenzacijski kotli so bolj učinkoviti od ostalih kotlov za ogrevanje, saj izkoristijo vso razpoložljivo toploto, tudi tisto, ki se pri običajnih kotlih izgubi skozi dimnik. To pomeni več toplote za manj denarja.

Vsi plinski kondenzacijski kotli so zasnovani tako, da lahko brez težav prehajajo med različnima energentoma –  zemeljskim plinom in biometanom, ne da bi bilo potrebno kakršno koli spreminjanje sistema ogrevanja.

www.zemeljski-plin.si