Človekovo počutje, zdravje, ugodje in storilnost so odvisni tudi od zraka, ki ga vdihavamo v zaprtih prostorih. Ta bi naj bil brez vonjev, hlapov, prahu, ter naj bi imel primerno temperaturo in vlažnost. Običajno hitro zaznamo, kakšne so temperaturne razmere, vlažnost zraka pa je težje oceniti, čeprav je slednja lahko glavni vzrok neugodnega počutja ali zdravstvenih težav. Zato si pomagamo z običajnimi ali elektronskimi merilci zračne vlage, da lahko nato ukrepamo in sebi omogočimo primerno bivalno klimo.
|
Zajem vlažnega zraka zadaj, izpuh toplega in suhega pa zgoraj |
Preveč ali premalo
Oboje ni dobro, čeprav je razpon na pogled kar velik. Zanimivo, da razni avtorji navajajo vsak svoje odstotke priporočene zračne vlage, podobno različni so tudi standardi v različnih državah. V člankih na spletu prvi označi optimalno vlažnost med 45 in 55%, drugi med 35 in 75%, tretji med 35 in 80%. Angleški standardi navajajo 40 do 70%, ameriški pa od 20 do 60%. Če izračunamo srednjo vrednost vseh navedenih dobimo idealno vlažnost zraka, ki znaša od 35 do 68% relativne zračne vlažnosti. Posledica prenizke vlažnosti je zmanjšanje odpornosti na kapljične infekcije zaradi presuhe sluznice žrela ter povečana občutljivost na viruse in druge mikroorganizme. V takem okolju tudi rože ne uspevajo, razen kaktusov. Visoka vlažnost pa spodbuja rast plesni in škodljivih mikroorganizmov, mnoge sili h kašlju, zidovi vpijajo toploto in oddajajo vlago, bivanje v takšnih prostorih pa je energetsko potratno in zelo neugodno. Izmenično ogrevanje in zračenje ne bo rešilo problema, saj močno navlaženih sten in tal ni možno osušiti na ta način.
Primer vlažna hiša
V manjši nepodkleteni, 50 m2 veliki pritlični hiši, ki daljši čas ni bila nastanjena, novi stanovalci kljub izdatnemu ogrevanju in zračenju v jesenskem času, zračne vlage niso mogli spustiti pod 95%. Po nekaj tednih bivanja so se v kotih začeli pojavljati še prvi znaki tvorjenja plesni. Stanovalci so se pravilno odločili in kupili kompresorski sušilec zraka. V prvih 12 urah delovanja je zračna vlaga od 95 padla na 70%, po treh dneh nenehnega delovanja sušilca in izlivanja vode iz rezervoarja pa je bivanje postalo prijetno. S tem so začeli izsuševati vlažne stene, plesen pa je takoj izginila. Na ta način osušimo tudi vse oblazinjene predmete, ki bi se navlekli vlage, suhe pa so tudi kuhinjske krpe, ki so pred tem vedno ostale mokre, kljub delujočemu ogrevanju. S premikanjem sušilca po stanovanju so odvzeli vlago tudi stenam v drugih delih hiše, zrak ki izstopa iz naprave pa je prijetno ogret in ima eno do dve stopinji višjo temperaturo kot zrak v prostoru, deluje zelo tiho, edini pozoren poslušalec zazna samo zvok ventilatorja. Sedaj sušilnik vključujejo samo po potrebi in za krajši čas.
|
Shema delovanja sušilnika zraka, ki deluje enako kot hladilnik |
Učinkovit je samo kompresorski
Vlažnih sten in tal ni možno osušiti z majhnimi sušilniki z zrnci silikagela, ki vpija vlago. Učinkoviti kompresorski sušilniki imajo enake sestavne dele kot hladilnik, dodan je samo ventilator. Med strujanjem zraka preko hladnega dela, na njem kondenzira zračna vlaga, hladen in suh zrak pa se pred izstopom iz sušilnika ogreje na toplem delu hladilne naprave. Priključna moč manjših sušilnikov znaša okrog 400 W ali več, zato osuševanje tudi nekaj stane. Glede na to, kako koristen je takšen sušilnik, njegova cena niti ni tako visoka, saj enostavnejše izvedbe, brez tipal in osvetljenih displejev, dobimo že za okrog 200 €. Ko z njim osušimo bivalne prostore, pa bo lahko še vedno zelo koristen v zimskem času, za sušenje perila. Če ga postavimo v prostor, kjer smo obesili perilo, se bo posušilo v presenetljivo kratkem času, vlaga pa se ne bo širila po domovanju. Tak način sušenja v zimskem času priporočajo tudi varčni Švicarji. Na enak način delujejo tudi najsodobnejši in energetsko učinkoviti pralni stroji s sušilnikom, ki imajo prav tako vgrajen majhen kompresorski hladilnik, le cena takšne kombinirane naprave je močno zasoljena. Pa tudi pralni stroj je nerodno nositi po stanovanju, če bi z njim hoteli osušiti vlažne prostore.
Povezane vsebine
