V reviji Varčujem z energijo nadaljujemo tematsko prilogo Zdrava hiša. V štirih tiskanih revijah in petih spletnih revijah bomo pozornost namenili najpogostejšim dilemam in napakam, s katerimi se srečujejo investitorji – predvsem tisti, ki se lotevajo obnove, pa tudi novograditelji. Začenjamo na vrhu – pri strehi.

Težave pri obnovah starejših dvostanovanjskih hiš

Družinske hiše so v Sloveniji še vedno najpogostejši tip gradnje. Danes graditelji njihovo velikost načrtujejo veliko bolj racionalno, v preteklosti pa so se gradnje lotevali z mislijo, da bo mora biti hiša dovolj velika, da bo v njej nekoč vsaj še en otrok z družino. Želje staršev se velikokrat niso uresničile, zato je marsikatero podstrešje (p)ostalo odlagališče krame.

Glede na visoke cene stanovanj v zadnjih letih so predelave neizkoriščenih podstrešij v bivalne prostore mladim dostopnejše, čeprav so pogosto potrebni večji gradbeni posegi, ki jih je smiselno združiti z energijsko prenovo celotne hiše.

Kako pomembna je ustrezna izolacija podstrehe

Ko govorimo o prenovi strehe, seveda nimamo v mislih samo nove kritine. Ta naj bi sicer ustrezala naklonu strehe in naj ne bi bila težja od stare kritine. Će smo se odločili za težjo, je treba glede na večjo obtežbo preveriti nosilnost strešne konstrukcije, zato je nujen posvet s strokovnjakom. Pri sanaciji je treba v prvi vrsti zagotoviti čim nižjo toplotno prevodnost strešne konstrukcije, če želimo, da pozimi toplota ne bo uhajala iz mansarde, poleti pa se ne bo pregrevala. Plast toplotne izolacije je na strehi praviloma bistveno debelejša kot na zidovih in ne glede na izbrani toplotnoizolacijski material je pomembno, da se izolaciji strehe in fasade prekrivata, s čimer zagotovimo neprekinjen toplotni ovoj in izničimo toplotne mostove. 

Sanacija strehe z zgornje strani, vrstni red izvedenih del

Strehe trideset in več let starih hiš so običajno dotrajane, poleg tega imajo pogosto naklon med 25 in 30 stopinjami, zato pod njimi primanjkuje stojne višine. Će je stojne višine dovolj in je ostrešje v dobrem stanju, se lahko prenove strehe lotimo z zgornje strani. V tem primeru lahko posamezne stroje strehe naredimo na novo. Vsekakor je streho priporočljivo v celoti prenoviti z vsemi toplotnoizolacijskimi sloji in folijami. Medtem ko smo pri vgradnji toplotne izolacije s spodnje strani pogosto omejeni z debelino, te ovire ni pri nameščanju dodatnega sloja izolacije z zgornje strani.

Potem ko smo odstranili kritino in vse sloje izolacije do notranje obloge, pride na vrsto vgradnja parne ovire med špirovce oziroma pod njimi. Sledi vgradnja parne ovire med špirovce in čez špirovce, naslednji korak je vgradnja prvega sloja toplotne izolacije med špirovce, nato vgradnja drugega sloja na špirovce, potem je treba namestiti sekundarno kritino, kontra letve, letve za kritino, na koncu pa pride na vrsto še nova kritina.

Kaj je zelo pomembno pri sanaciji strehe

Strešne letve je priporočljivo zamenjati, prav tako je treba poskrbeti za izvedbo prezračevalnega kanala z dodatnimi letvami, ki ga stare strehe običajno nimajo. Će prezračevalnega kanala ni, lahko v zimskih mesecih med kritino in toplotno izolacijo nastaja kondenz, poleti se bodo podstrešni prostori pregrevali, saj se v vročih dneh temperatura pod strešniki povzpne tudi na več kot 70 stopinj Celzija  – prezračevalni sloj pa zagotovi učinkovito odvajanje izparine in zmanjšuje prenos vročine.

Poskrbimo za dovolj svetlobe Pri urejanju bivalnih prostorov pod streho ne smemo pozabiti, da za prijetno bivanje potrebujemo dovolj naravne svetlobe in svežega zraka. Dela na strehi so zato idealna priložnost, da razmislimo o vgradnji strešnih oken, saj so na voljo v standardnih merah, glede na razdaljo med špirovci. Koliko strešnih oken in kje jih bomo umestili, je odvisno od same razporeditve prostorov v mansardi. Za deset kvadratnih metrov velik prostor, na primer, zadostujeta že eno ali dve strešni okni, ki imata svetlo površino okrog en kvadratni meter. Na splošno pa velja, da naj okenske površine v bivalnih prostorih skupaj merijo najmanj 20 odstotkov tlorisne površine prostora.

Katera izolacija je priporočljiva

Z ekonomsko-tehničnega vidika je pod streho optimalno vgraditi 40 centimetrov klasične mineralne volne, na primer, če le prostor to dopušča. »Z ustrezno kombinacijo različno učinkovitih izolacijskih materialov pa je lahko sloj izolacije debel tudi samo 30 centimetrov,« navajajo v podjetju Knauf Insulation. Med špirovci lahko namestimo nov sloj mehke toplotne izolacije iz steklene volne v debelini 20 centimetrov in jim hkrati dodamo 10 centimetrov debele izolacijske plošče iz mineralne volne, ki so namenjene za toplotno, zvočno in požarno zaščito poševnih streh z zunanje strani. Izolacijske plošče namestimo neposredno na špirovce, z daljšo stranico plošče prečno na špirovce; prek vzdolžnih kontra letev se vijačijo v osnovno strešno konstrukcijo. »Izolacijske plošče polagamo po celotni površini strehe, s čimer zmanjšamo vpliv toplotnih mostov že na zunanji strani strehe in zagotovimo visoko toplotno stabilnost strehe v poletnih mesecih,« pravijo v podjetju Knauf Insulation.

Sanacija strehe s spodnje strani, če je kritina še nedotrajana

Će je kritina še v dobrem stanju in je ni treba menjati, se lahko sanacije strehe lotimo s spodnje strani. V tem primeru je treba najprej preveriti, v kakšnem stanju sta zračni kanal in sekundarna kritina. »Zanjo je treba uporabiti kakovostno paroprepustno folijo, ki mora biti pravilno položena in zlepljena. Sloj toplotne izolacije nato vgrajujemo tesno do zgornjih slojev brez tako imenovanega drugega zračnega kanala,« svetujejo v podjetju Knauf Insulation in dodajajo, da so za kakovostno sanacijo strehe nujne kakovostne folije in tesnilni materiali.

Izbrati je treba še ustrezno parno oviro ali zaporo, glede na to, ali je folija na deskah ali na kakšni drugi podlagi. Sledi vgradnja toplotne izolacije – prvi sloj med špirovce, pod njimi drugega.

Debelina drugega sloja je odvisna od prostora, ki ga imamo na voljo. Će nas prostor ne omejuje, lahko konstrukcijo za notranjo oblogo spustimo globoko v prostor in vgradimo debelejši sloj izolacije. Će prostora primanjkuje, vgradimo tanjši sloj izolacije z boljšimi toplotnoizolacijskimi lastnostmi in s čim nižjo toplotno prevodnostjo. Pred nameščanjem končne notranje obloge je treba izolacijo ustrezno zaščititi s parno oviro ali zaporo, vse stike folije dobro zatesniti z lepilnimi trakovi, za zatesnitev stikov folije z nosilno konstrukcijo pa uporabiti tesnilno maso.

IZVEDBA SANACIJE STREHE Z ZGORNJE STRANI Odstranitev kritine in izolacije, vgradnja parne ovire med špirovce, vgradnja prvega sloja toplotne izolacije, vgradnja drugega sloja toplotne izolacije, namestitev sekundarne kritine, namestitev kontra letev in letev za kritino, namestitev nove kritine

Sanacija ravne strehe

Ravne strehe veljajo za problematičen konstrukcijski sklop, saj so izpostavljene največjim koncentracijam sončnega obsevanja in s tem delovanju UV-žarkov, prav tako so izpostavljene dežju, snegu, toči … Vpliv dežja in snega je v primerjavi s poševnimi strehami veliko večji, saj je odvodnjavanje povečini slabo zaradi majhnih naklonov. Zaradi vsega naštetega je treba že v fazi načrtovanja posebno pozornost nameniti ustreznim rešitvam za pravilno tesnjenje, toplotno zaščito in učinkovito odvodnjavanje meteornih voda.

Kaj svetujejo strokovnjaki

Kakor pravijo v podjetju Fragmat, je treba pri ravnih strehah zagotoviti zadostno nagnjenost površine (za dva odstotka ali več), da se omogoči učinkovito odvajanje padavinske vode v odtoke: »Potrebni padci se izvedejo z naklonskim betonom ali z naklonsko izolacijo. Prednost te je zanemarljiva teža in geometrijska natančnost izvedbe naklonov, ki so lahko usmerjeni v več smeri do linijskih ali točkovnih odtokov. Pri debelinah skoraj ni omejitev, saj izolacijo praviloma sestavlja več plasti, pri čemer so naklonske plošče zgoraj. EPS oziroma XPS, ki ju odlikuje velika nosilnost in čvrstost ter pregovorno nizka toplotna prevodnost, je odlična podlaga za izvedbo vseh tipov ravnih streh.«

Će streha iz takšnih ali drugačnih razlogov ne opravlja več dobro svoje naloge, se je treba lotiti sanacije. Včasih je treba odstraniti celotno sestavo strehe do nosilne konstrukcije. Će streha pušča, zgolj popravilo hidroizolacije v večini primerov ne zadošča. Voda je v tem primeru že prodrla v toplotnoizolacijski sloj in če ta ni bil izveden z izolacijo XPS, se je toplotna izolacija navzela vlage, zato v zaprtem sloju pod hidroizolacijo ne deluje več kot toplotni izolator. Izolacijo bo treba odstraniti in se odločiti o nadaljnjih postopkih sanacije.

Obrnjena streha- ena od možnosti

Ena možnost je izvedba tako imenovane obrnjene strehe, katere hidroizolacijski sloj je popolnoma prekrit s trdno nevpojno izolacijo XPS in na ta način trajno zaščiten pred zunanjimi vplivi. Hidroizolacija je zaščitena pred mrazom in vročino, prav tako ni izpostavljena UV-žarkom, zato ni nevarnosti, da bi se prehitro starala ali postala krhka. »Temperatura na hidroizolacijski membrani skozi vse leto ne odstopa veliko od temperature prostora pod njo, zato toplotno in mehansko zaščitena hidroizolacija ohrani svoje lastnosti nekajkrat dlje kot izpostavljena strešna hidroizolacija. Obrnjena streha je trajna streha, ki ji lahko spreminjamo namembnost, ne da bi ogrozili njene vitalne sloje, hidroizolacijo in toplotno izolacijo.

Duo streha – druga možnost

Druga možnost je sanacija z izvedbo tako imenovane duo strehe, ki ima toplotno izolacijo v dveh ločenih slojih, pod hidroizolacijo in nad njo. Vsak sloj ima svojo funkcijo, navajajo v podjetju Fragmat: »Parna zapora preprečuje vstop vodne pare iz prostora neposredno pod ravno streho v primarno toplotno izolacijo. Primarni toplotnoizolacijski sloj (EPS ali XPS) prevzema pretežni del toplotnega upora in poskrbi, da je pozimi manj toplotnih izgub, poleti pa manj pregrevanja. Toplotna izolacija ne vpliva samo na toplotno učinkovitost, ki je neposredno povezana z nižjimi vzdrževalnimi stroški, pač pa tudi na večje bivalno udobje.«

Hidroizolacijski sloj zagotavlja vodotesnost. Praviloma ga tvorita dve plasti polimer-bitumenskih trakov ali kombinacije samolepilnega traku z varilnim trakom. Bitumen, oplemeniten s plastomeri ali elastomeri, je fleksibilen tudi pri nizkih temperaturah in odporen proti povišanim temperaturam in zato dolgoročno veliko bolj bolj obstojen. Nad hidroizolacijski sloj je položena sekundarna toplotna izolacija iz XPS-plošč, ki niso občutljive na vpijanje vode in hidroizolacijski sloj ščitijo pred hitrimi temperaturnimi spremembami in mehanskimi poškodbami (naknadna montažna dela na strehi), hkrati pa prispevajo svoj delež v toplotni bilanci strehe. Sloji, ki sledijo, varujejo streho pred srki vetra in temperaturnimi raztezki oziroma skrčki, navajajo v Fragmatu. Najpogosteje so uporabljeni pran rečni prodec, estrih, betonske plošče ali substrat za ozelenitev strehe.