Črni peleti zamenjujejo premog

Črni peleti zamenjujejo premog

Ena ura sončnega sevanja na površino Zemlje bi zadostovala za eno leto porabe človeštva, te energije pa še ne znamo  zajeti. Majhen del prestrežejo sončni generatorji in Ena ura sončnega sevanja na površino Zemlje bi zadostovala za eno leto porabe človeštva, te energije pa še ne znamo  zajeti. Majhen del prestrežejo sončni generatorji in kolektorji, velik del pa poganja razvoj dreves in drugih rastlin. Zajem te energije je podoben delovanju solarne baterije, ko rastline požanjemo, smo zajeli energijo sonca.

 

Premog so zamenjali peleti

Premog je prav tako posledica sončnega sevanja, planetarne zaloge pa ocenjujejo na več kot tisoč milijonov ton. Z današnjega vidika spada med izjemno umazane vire, zato bi morali uporabo čim  prej opustiti ali pa ga zamenjati z drugim virom. Prehod je možen z dodajanjem črnih pelet v kurišča termoelektrarn, s čimer bi zmanjšali onesnaževanje. Poskusi s sočasnim zgorevanjem so odlični, priprava, mletje in vpihovanje v kurišče so vedno potekali brez zastojev. Ta menjava pa ni možna z običajnimi peleti, saj jih težje meljejo, kurivo je elastično in vlaknasto, energijska vrednost in način zgorevanja pa se preveč razlikujeta od premoga.

 

črne pelete

Črne pelete ne vpijajo vode in se med pretovorom ne drobijo

 

Črni peleti so energijsko enotni

Narava nam daje na razpolago široko paleto biomase, ki se med seboj razlikuje po obliki, gostoti, kemični sestavi in kurilni vrednosti. Za avtomatizirano zgorevanje pa potrebujemo enoten izdelek z znanimi fizikalnimi in energetskimi lastnostmi. To lahko dosežemo samo s torefikacijo, zato je ta postopek tako zanimiv.

Črni peleti so lahko izdelane iz lesa in vseh drugih ostankov sušene biomase, od stebel koruze do trav. Zmleto maso pražimo in sušimo, brez dovoda kisika, pri temperaturah do 280°C, pri čemer dobimo proizvod z novimi lastnostmi. Pri tem povečamo energetsko gostoto kuriva za faktor 1,3 kar pomeni manjši volumen in več energije. Med praženjem se masa suši, izhajajoč lesni plin vračamo v postopek za ogrevanje, sledi hlajenje in komprimiranje črne mase. Med obdelavo izgubimo okrog 10% energije vhodne surovine, pridobimo pa izdelek, ki ima stalno energetsko gostoto, ne glede na to iz kakšne biomase je izdelan.

 

Mletje, komprimiranje, skladiščenje pelet

V primerjavi z lesnimi peleti imajo črni peleti nekaj presenetljivo dobrih lastnosti. Glavna je enostaven transport in skladiščenje, saj jih lahko hranimo v razsutem stanju in na prostem. So neobčutljive na vlago in plesni, med daljšim skladiščenjem v kopicah pa ne fermentirajo, se ne ogrevajo zato tudi ne more priti do samovžiga. Skladiščni prostor je za 20% manjši, saj je za ta odstotek večja energijska vrednost pelet. Pelete se med prekladanjem ne drobijo, pred vpihovanjem v industrijska kurišče pa jih brez težav zmeljejo v prah, enako kot premog. Termoelektrarne na premog bi z dodajanjem ali popolnim prehodom na to kurivo postale okoljsko neoporečne, pri čemer strojna oprema za dovajanje in vpihovanje ostane popolnoma enaka.

 

tovarna črnih pelet

Tovarna za 275.000 ton črnih pelet letno jih razvaža po kopnem in po reki

 

Povečanje uporabnosti lesne biomase

Črni peleti so obnovljiv vir, neškodljive za vsa živa bitja, zgorijo skoraj brez ostanka, so okoljsko neoporečne, izhajajo iz naravnega cikla in se vanj vračajo, z njimi pa lahko vsaj delno nadziramo toplogredne učinke. Povečujejo uporabnost biomase, izrinjajo fosilna goriva in vračajo manjkajoči člen v biološki krog planeta, kar prinaša tudi nova delovna mesta. Skratka, biomasa je najstarejša svetovna sončna baterija, črni peleti pa omogočajo njeno najširšo in okolju prijazno uporabo.

 

Več iz teme:

POVEZANI ČLANKI

SORODNE VSEBINE