Test lesnih peletov Zveze potrošnikov

Na Zvezi potrošnikov Slovenije so tudi letos v sodelovanju z Gozdarskim inštitutom Slovenije izvedli obsežen primerjalni test lesnih peletov. Tako kot v preteklih letih so v laboratoriju po standardiziranih metodah preverili ključne lastnosti, ki določajo njihovo kakovost, in označbe na embalaži, letos pa so test razširili še z analizo vsebnosti anorganskih onesnažil. Ključna ugotovitev: na trgu so z nekaj redkimi izjemami zelo kakovostni peleti, ki ne presegajo mejnih vrednosti za anorganska onesnažila.

V trgovskih centrih, lokalnih prodajalnah in skladiščih spletnih ponudnikov so v drugi polovici junija kupili 21 vzorcev lesnih peletov v 15-kilogramskih pakiranjih z označenim najvišjim kakovostnim razredom A1. Kar 15 vzorcev je za kakovost prejelo oceno zelo dobro, tudi njihova skupna ocena je zelo dobra. Vsi so se na podlagi laboratorijskih ana­liz uvrstili v najvišji kakovostni razred A1.

Razlike med njimi so zelo majhne in so večino­ma posledica pomanjkljivosti pri označevanju, zato na ZPS tokrat niso določili zmagovalca – prav vse pe­lete s skupno oceno zelo dobro namreč lahko priporočijo za nakup.

Od štirih vzorcev, ki so jih na podlagi labora­torijskih analiz razvrstili v kakovostni razred A2, so trije za kakovost prejeli oceno dobro, eden pa povprečno. V kakovostni razred B je bil zaradi prevelikega deleža pepela (ocena po­manjkljivo) in zgolj dobre ocene za gostoto na­sutja razvrščen vzorec Arboreko. Zgolj dobro oceno za gostoto nasutja je dobil tudi vzorec Bioles Horizont, peleti. Čeprav sta izmerjeni vrednosti pri obeh vzorcih ustrezali razredu A1, sta bili med najnižjimi v testu, zato sta pre­jela nižjo oceno.

ZPS je v test lesnih pelet 2025 vključil 21 vzorcev – večina je dosegla kakovostni razred A1 in prejela oceno zelo dobro.

Na repu (spet) eden od vzorcev Bioles Horizont

Čisto na dnu preglednice se je znašel vzorec Bioles Horizont, premium peleti, ki ga niso mogli razvrstiti v noben kakovostni razred. Razlog je preslaba mehanska obstojnost, pri kateri je dosegel zgolj 95,1 odstotka (za razred A1 mora mehanska obstojnost doseči 98 od­stotkov, za razred A2 97,5 odstotka, za razred B pa 96,5 odstotka). Zaradi slabše mehanske obstojnosti lahko v skladiščnem prostoru na­stanejo drobni delci, ki pomenijo tveganje za zdravje človeka, večja količina teh delcev pa lahko povzroči tudi zabitje polžastega tran­sporterja, ki pelete dovaja v kotel.

Meritev mehanske obstojnosti pri omenjenem vzorcu so ponovili dvakrat, rezultat je bil obakrat enako slab. Test mehan­ske obstojnosti so sicer ponovili tudi pri peletih Medex in BeEco, ker so bile izmerjene vred­nosti na meji. Ponovljeni test je pri obeh dal boljše rezultate, a vzorec Medex je zaradi pre­velikega deleža pepela pristal v kakovostnem razredu A2.

To je že drugo leto zapored, da so lesni pele­ti Bioles Horizont končali nerazvrščeni na repu preglednice – lani je bil to vzorec Bioles Horizont, lesni peleti A1, medtem ko so na le­tošnjem testu zadnjeuvrščeni premium peleti lani dobili skupno oceno zelo dobro.

Rezultati testa lesnih pelet 2025 – od 21 vzorcev jih je večina dosegla razred A1 z zelo dobrimi ocenami, le redki so se uvrstili nižje.

1 of 1

Vas zanima, kako potrošniške organizacije testirajo pelete? Testni protokol je opisan tukaj.

Nezanesljiv certifikat distributerja?

Tako kot še veliko drugih testiranih vzorcev imajo tudi ti certifikat distributerja, a se le pri teh pojavlja težava s preslabo mehansko ob­stojnostjo. Razlog ni znan. V sami vreči je sicer bilo nekaj več drobnega prahu kot v vrečah drugih ponudnikov, ne pa tudi več drobnih delcev. Vsekakor ne toliko, da bi lahko že na pogled, denimo v trgovini pred nakupom, sklepali na slabo mehansko obstojnost. To hkrati nakazuje, da so z vrečami med transpor­tom in v trgovini ustrezno ravnali.

V primeru certifikata ENplus se razlika med certifikatom proizvajalca ali distributerja na vreči peletov prepozna po trimestni številki, ki sledi oznaki države: če se oznaka začne z 0, gre za proizvajalca, če pa se začne s 3, gre za distributerja.

Gostota nasutja je pomembna tako za proizvajalce peletov, posrednike in prodajalce kot tudi za potrošnike – večja kot je gostota nasutja, več energije je akumulirane na prostorninsko enoto, kar je povezano z manjšimi transportnimi in skladiščnimi stroški (15-kilogramska vreča z večjo gostoto nasutja bo zavzela manjši prostor kot vreča enake teže z manjšo gostoto nasutja).

Le štirje vzorci s certifikatom FSC

Le štirje vzorci imajo certifikat FSC (Forest Stewardship Council), ki potrjuje, da les prihaja iz trajnostno upravljanih gozdov in da je surovina sledljiva od poseka do končne­ga izdelka. Žal je potrošniški test pokazal, da certifi­kat FSC ni zagotovilo za kakovost peletov – trije od štirih vzorcev z oznako FSC so se uvrstili v kakovostni razred A2, eden pa celo v razred B.

V test lesnih pelet 2025 so bile vključene številne blagovne znamke – večina je prejela zelo dobre ocene.

Vsebnost anorganskih onesnažil – dobra slika

Letos so prvič preverili tudi vsebnost anor­ganskih onesnažil, ki so lahko naravno priso­tna v lesu ali pridejo vanj iz okolja. Mednje spadajo težke kovine, kot so svinec, kadmij, arzen in druge, pa tudi dušik in žveplo v anor­ganskih oblikah.

Zakaj je to pomembno? Pri zgorevanju pe­letov se te snovi lahko sproščajo v zrak in prispevajo k nastanku drobnih delcev PM, nekatere so tudi strupene. Tokratni test je poka­zal spodbudne rezultate – noben vzorec ni presegel mejnih vrednosti, ki jih določa Ured­ba o predelavi nenevarnih odpadkov v trdno gorivo in njegovi uporabi. Tudi vsebnost du­šika in žvepla je bila pri vseh vzorcih znotraj dovoljenih meja.

Delež pepela naj bi bil čim manjši, saj to pomeni, da so intervali med posameznimi praznjenji zbiralnika pepela daljši. Poleg tega je večji delež pepela povezan z možnimi napakami v delovanju kotla na pelete (npr. zaradi nastanka žlindre).

Letos brez plastičnih delcev

Lani so v večini vzorcev odkrili plastične delce, ki niso bili prisotni zgolj kot droben os­tanek v vrečah, ampak so bili stisnjeni v pele­te, skupaj s surovino. Očitno je opozorilo ZPS , da je to najverjetneje posledica malomarne­ga ravnanja s surovino in da so v peletirno napravo skupaj z lesom morda zašle označe­valne ploščice, delci embalaže, vrvi ali etiket, zaleglo in so bili proizvajalci tokrat bolj pozor­ni. Letos namreč v testiranih vzorcih niso zaznali prisotnosti plastike.

Članek z rezultati testa je brezplačno na voljo na spletni strani Zveze potrošnikov Slovenije, tukaj