Zemeljski plin je najčistejše fosilno gorivo in je pomemben vir energije v svetovnem in evropskem energetskem sistemu.

Je tako čist, da bi ga nekateri radi uvrstili kar med obnovljive vire. Je strateški energent, zato dobava ni samo tehnično ampak predvsem politično vprašanje. Plin potrebujejo in uporabljajo vse veje gospodarstva in tudi posamezniki. Ena od prednosti tega energenta je transport po ceveh, saj lahko velike količine plina premikamo od črpališč po tisoče kilometrov dolgih cevovodih, do odjemalcev.

 

plin eu plinovod

Rdeče linije so sedanji, modre pa načrtovani plinovodi, smer puščic pa pove od kod prihaja plin

 

Visoki pritiski in veliki premeri

Po zajetju plin najprej očistijo, osušijo in po potrebi razžvepljajo, nato pa shranijo v visokotlačne zalogovnike ali pošljejo do porabnikov po cevovodu. Tranzitni cevovodi imajo premer 1,4 m, transportni tlak v njih pa znaša do 84 bar. Zaradi trenja med steno in plinom pada tlak za 0,1 bar/ km cevi. Da bi tlak vzdrževali na visokem nivoju se ob cevovodih na vsakih 70 do 180 km nahajajo kompresorske postaje, ki tlak spet dvigujejo in plin poganjajo naprej. Med padanjem tlaka se plin v ceveh ohlaja, posledica pa je kondenzacija vode v njem in tvorba oblog, ki lahko zamašijo cev. Zato v kompresorskih postajah plin dodatno ogrejejo, da zagotovijo dober pretok, hitrost potovanja plina pa znaša okrog 28 km/h.

 

plin eu nadzor

Čiščenje in nadzor cevovodov izvedejo s čistilci ki jih pritisk plina potiska naprej

 

Čiščenje in nadzor cevi

Cevi je potrebno od znotraj občasno tudi čistiti in pregledovati, saj se zaradi oblog in hrapavosti pretok plina lahko občutno zmanjša. Postopek se v angleščini imenuje »pigging«. Na vstopnih mestih v cev vstavijo posebne čistilce, ki jih pritisk plina nato potisne do naslednje postaje, kjer jih spet vzamejo ven. Opremljeni so s strgali, merilci debeline stene in oddajnikom za ugotavljanje pozicije. Cevovodi so opremljeni še z avtomatskimi zapornimi napravami, če bi prišlo do poškodbe in izhajanja plina, ki se nahajajo na vsakih 10 do 20 km.

 

plin eu

Če dobavitelji zaprejo ventile bo EU imela velik energetski problem

 

Evropsko prilagajanje

Že dolgo je jasno, da je potrebno evropski energetski sistem temeljito prilagoditi in se rešiti  odvisnosti od fosilnih goriv, pri tem pa postaviti na noge evropsko energetsko unijo. Če hočemo doseči energetsko varnost je nujno povečanje deleža obnovljivih virov ter lastnih virov energije. Pri tem odločevalci mislijo predvsem na plin iz skrilavcev, ki ga dobimo s hidravličnim lomljenjem, »frekanjem«,  tem postopkom pa se Britanski državljani trenutno na veliko upirajo. Za vsem skupaj pa seveda stoji še okoljska grožnja, zato so obnovljivi viri zagotovo najboljša rešitev.  

Pred vsem naštetim pa bo potrebno takoj začeti z višanjem energetske učinkovitosti, kar se v dokumentih nahaja pod naslovom »Efficiency first«. Pri tem v poročilu ne najdemo recepta, kako bi se tega lotili, vendar poudarjajo, da je najcenejša, najvarnejša in vedno zagotovljena samo tista energija, ki je sploh nismo porabili.

 

 

Podobni članki

IZKORISTI UGODNO PONUDBO

Večina investitorjev se sprašuje ali je cena sončne elektrarne sprejemljiva za slovenski žep ter koliko prihranimo. Odgovore nam je pojasnil predstavnik podjetja Enertec, Peter Kumer, soustanovitelj blagovne znamke...

ponudniki toplotnih

S klikom na posamično podjetje dostopate do tehničnih karakteristik ponudnikov TOPLOTNIH ČRPALK zrak – voda

fotovoltaicne-elektrarne
Posodobljen akcijski načrt OVE za sončne elektrarne predvideva cca. 10% rast letno. Do leta 2020 naj bi dodatno inštalirali 161 MW sončnih elektrarn. S sprejetjem Uredbe o samooskrbi…
ogrevanje
Toplotne črpalke prestrezajo energijo zemlje, zraka ali vode. Ob primerjavi sistemov za toplotne črpalke lahko kljub višjim stroškom investicije…
pasivna-hisa
Za ogrevanje, hlajenje, pripravo tople vode, klimatizacijo in razsvetljavo v pasivni ali skoraj nič - energijski hiši potrebujejo tako malo energije…
Gradnja in obnove
DOBRA PRAKSA GRADNJA in OBNOVE
Do leta 2020 naj bi po evropskih smernicah, ki jim sledi tudi Slovenija, razvoj gradnje energijsko učinkovitih stavb dosegel nivo skoraj nič – energijske hiše.