Delovanje toplotne črpalke v starejši hiši – primer

Vprašanja, ki si jih zastavlja marsikateri lastnik hiše z dotrajano pečjo za ogrevanje ali bi preprosto rad zmanjšal stroške ogrevanja.

Lastnik 25 let stare hiše na Notranjskem je bil, ko se je pred sedmimi leti lotil energijske sanacije svojega doma, že v izhodišču v nekoliko boljšem položaju,saj je že ob gradnji hiše leta 1993 poskrbel za devetcentimetrski toplotnoizolativni ovoj (tako imenovani sendvič s petimi centimetri toplotne izolacije).

V primerjavi z današnjimi standardi je to seveda malo, a za tiste čase je bilo več kot dovolj. Stroški za ogrevanje 150 kvadratnih metrov velike hiše v dveh etažah so bili kljub temu precej visoki. »Ogrevali smo večinoma s kurilnim oljem, malo smo kombinirali z drvmi, saj imamo tudi štedilnik na drva, ki je pozimi dodaten vir ogrevanja, na sezono pa smo porabili od 2000 do 2500 litrov kurilnega olja in približno kubični meter drv,« pove lastnik Danijel Čekada.

Lokacija in orientacija hiše omogočata brezplačno zimsko ogrevanje s pasivno izrabo sončne energije.

Poraba kurilnega olja se je po vgradnji 300-litrske sanitarne toplotne črpalke leta 1998 zmanjšala za okrog 500 litrov. »Zanjo sem odštel približno 1000 evrov, dobljena subvencija pa je pokrila stroške montaže v kleti, v kateri je poleti kljub trem hladilnikom in zamrzovalni skrinji prijetno hladno,« pravi sogovornik in doda, da v vseh teh letih s toplotno črpalko ni imel nobenih težav.

Najprej ogrevalna toplotna črpalka, nato nova okna

Tudi zato pred sedmimi leti ni kaj veliko okleval, ko mu je sin predlagal, da bi hišo namesto s kurilnim oljem ogrevali s toplotno črpalko zrak- voda. V skladu s priporočili stroke naj bi pred namestitvijo novega sistema ogrevanja zmanjšali toplotne izgube z dodatno toplotno izolacijo fasade in strehe ter z zamenjavo stavbnega pohištva. Na ta način je namreč učinek optimizacije stroškov za ogrevanje veliko večji kot pri hiši z velikimi toplotnimi izgubami in s tem večjimi potrebami po toploti. A naš sogovornik je menil, da bo obstoječa toplotna izolacija zadostovala, druga dva ukrepa pa bosta prišla na vrsto pozneje.

Desno zgoraj je ogrevalna toplotna črpalka zrak – voda z močjo 14 kW, v ospredju na desni pa 140-litrski vodni toplotni zalogovnik, ki zagotavlja toploto radiatorjem. Kotel na kurilno olje miruje vse od leta 2011, ko ga je zamenjala toplotna črpalka

Zunanja enota 14-kilovatne ogrevalne toplotne črpalke zrak-  voda je “skrita” na zadnji strani hiše. Lastnik je odtok prekril z ekspandiranim polistirenom in tako na preprost način preprečil zamrzovanje kondenčne vode.

Delovanje toplotne črpalke v starejši hiši učinkovito tudi z radiatorji

Na obstoječi radiatorski ogrevalni sistem so tako leta 2011 priključili 14-kilovatno toplotno črpalko z deklariranim grelnim številom (COP) 4,5. Danijel Čekada kljub razmeroma visoki naložbi svoje odločitve ne obžaluje: »Predvsem sem zadovoljen, da s toplotno črpalko nimam nobenega dela ali težav – enkrat na leto poskrbim za redni servis in to je to. Zanjo in za montažo sem skupaj s 140-litrskim vodnim toplotnim zalogovnikom odštel okrog 10.000 evrov, letni strošek za elektriko pa je bil med 1000 in 1500 evri, kar je precej manj, kolikor nas je prej stalo kurilno olje.«

V kleti že več kot dvajset let deluje tudi sanitarna toplotna črpalka.

Stroški za elektriko so se dodatno zmanjšali pred tremi leti, ko je na hiši zamenjal vsa okna in hkrati z menjavo strehe poskrbel še za dodatno izolacijo stropa proti hladni podstrehi. Tako zdaj za vso porabljeno elektriko plačuje okrog 800 evrov na leto, pri čemer pozimi ogrevalna toplotna črpalka poskrbi tudi za toplo sanitarno vodo. K manjšim stroškom za ogrevanje veliko pripomoreta tudi ustrezna lega in orientacija hiše, zaradi katere je hiša večji del dneva skoraj v celoti osončena.