Konzorcij pasivna hiša, Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani in Eko sklad, j. s., že desetič organizirata dneve pasivnih hiš, ki bodo letos potekali od 8. do 10. novembra. V tem vikendu si bo mogoče brezplačno ogledati številne pasivne hiše po različnih krajih v Sloveniji. Kakor pravi prof. dr. Martina Zbašnik – Senegačnik s fakultete za arhitekturo, je akcija, ki se je pred več kot desetletjem začela v Nemčiji in Avstriji, prerasla evropske okvirje in zdaj poteka na vseh celinah.

 Pasivne hiše

 


Komu so pravzaprav namenjeni dnevi pasivnih hiš?

Namenjeni so vsem, ki razmišljajo o gradnji ali prenovi hiše, poznajo veliko dejstev, vendar bi jih radi pred odločitvijo preverili. Namenjeni pa so tudi vsem tistim, ki jih preprosto zanima, kaj je pasivna hiša, kako deluje, kaj lahko od nje pričakujemo in kako je v njej živeti. Tako za investitorje kot za projektante bo zanimivo tudi predavanje z naslovom Predstavitev pasivne hiše, ki bo v petek, 8. novembra, ob 16.30 na ljubljanski fakulteti za arhitekturo. Vabljeni tudi na druge spremljajoče dogodke.

 

Pasivne hise ogledPasivne hiše, ki so na ogled


Oddajte prijave za ogled posamezne pasivne hiše:

email logoPasivna hiša, Kamnik pod Krimom - termin ogleda: sobota, 9. 11., od 9.00–15.00

email logoPasivna dvostanovanjska hiša, Cerklje na Gorenjskem - termin ogleda: sobota, 9. 11. ob 13.30

email logoPasivna hiša Lumar Individual, Zbašnik-Senegačnik, Ljubljana - termin ogleda: sobota, 9. 11. od 10.00–12.00

email logoPasivna hiša Lumar Primus-D 150, Jesenice - termin ogleda: sobota, 9. 11., od 10.00– 12.00

email logoPasivna hiša Lumar Primus-R 150 i Edition, Dragomelj - termin ogleda: sobota, 9. 11., od 10.00–16.00

email logoPasivna hiša Videm, Dol pri Ljubljani - termin ogleda: petek, 8. 11., od 15.00– 17.00

email logoPasivna hiša Vodice - termin ogleda: sobota, 9. 11., od 9.00–11.00

email logoPasivna hiša, Domžale - termin ogleda: torek, 12. 11., od 15.00–18.00

email logoPasivna hiša, Vir pri Domžalah - termin ogleda: ponedeljek, 11. 11., od 15.00–18.00

email logoExperience center, Škofja Loka - termin ogleda: petek, 8. 11., in ponedeljek, 11. 11., od 8.00–17.00

email logoPasivna hiša, Dravlje I - termin ogleda: sobota, 9. 11., ob 11.00

email logoPasivna hiša, Dravlje II - termin ogleda: sobota, 9. 11., ob 12.30

email logoPasivna hiša, Vrhnika - termin ogleda: sobota, 9. 11., ob 9.00


 

V Evropi in Sloveniji je zgrajenih že ogromno pasivnih objektov. Kaj je potrebno za dosego pasivnega standarda?

Prednosti pasivnih hiš je veliko: odlična toplotna izolacija ovoja, detajli, ki so izvedeni zrakotesno in brez toplotnih mostov, kakovostno stavbno pohištvo in še bi lahko naštevali. Vse našteto zagotavlja višje temperature površin v notranjosti objekta, kar pripomore k manjši asimetriji sevanja in k večjemu bivalnemu ugodju. Najpogosteje uporabljeno merilo za doseganje pasivnega standarda je toplota, potrebna za ogrevanje – ta ne sme preseči 15 kWh/m² na leto, kar je približno 1,5 litra kurilnega olja na m² na leto. Poleg tega morajo pasivne hiše, ki so certificirane na nemškem institutu Passivhaus v Darmstadtu, izpolnjevati še druge pogoje: letna količina toplote, potrebna za ogrevanje, mora biti največ 15 kWh/m² na leto, skupna letna poraba primarne energije sme biti največ 120 kWh/m², zrakotesnost objekta pa največ 0,6.

 

Pasivne hiše Martina ZbašnikProf. dr. Martina Zbašnik – Senegačnik

 

Pasivne hiše so torej energijsko optimizirani objekti, predsodkov glede prepovedi odpiranja oken in s tem povezane kakovosti zraka, ki so spremljali prve tovrstne gradnje, ni več. Pa je danes, ko nas evropske direktive zavezujejo k skorajšnji gradnji in prenovi v plusenergijskem standardu, odločitev za pasivno hišo še na mestu?

Pasivna hiša ni in ne sme biti zgolj energijsko optimiziran objekt. Že prvi investitorji, ki so orali ledino na tem področju, so pri načrtovanju in izbiri materialov stremeli k temu, da se uporabijo najboljši materiali, zdravju prijazni, ki pripomorejo k večjemu bivalnemu ugodju in kar najmanj vplivajo na okolje. Danes se čim boljši energijski izkoristek dosega s certificiranimi in optimiziranimi konstrukcijskimi sistemi, ki jih dopolnjujejo prav tako certificirani projektni detajli, naravni materiali, nadzirani in certificirani proizvodni procesi, kakovostna montaža s tesnjenjem v treh ravneh ... Tu so še kakovostni ogrevalni in prezračevalni sistemi, ki dodatno pripomorejo k zmanjšanju potreb po energiji in s tem k zmanjšanju stroškov, predvsem pa pomembno vplivajo na kakovost bivanja. Moj odgovor na vaše vprašanje je zato – da, odločitev za pasivno hišo je še vedno na mestu.

 

Lahko torej rečemo, da je dobro razumevanje koncepta pasivne hiše vodilo korak naprej, do aktivnih in plusenergijskih hiš?

Vsekakor. Gre za koncept, ki že zdaj narekuje smernice gradnje v Evropi, saj še bolj celovito obravnava vidik bivalnega udobja, vpliva na okolje in vidik rabe energije. Skupni imenovalec tako pasivne gradnje kot tudi plusenergijske je filozofija trajnostne in okolju prijazne gradnje, z materiali, ki v svoji življenjski dobi najmanj obremenjujejo okolje.

 

 

Podobni članki

IZKORISTI UGODNO PONUDBO

Večina investitorjev se sprašuje ali je cena sončne elektrarne sprejemljiva za slovenski žep ter koliko prihranimo. Odgovore nam je pojasnil predstavnik podjetja Enertec, Peter Kumer, soustanovitelj blagovne znamke...

ponudniki toplotnih

S klikom na posamično podjetje dostopate do tehničnih karakteristik ponudnikov TOPLOTNIH ČRPALK zrak – voda

fotovoltaicne-elektrarne
Posodobljen akcijski načrt OVE za sončne elektrarne predvideva cca. 10% rast letno. Do leta 2020 naj bi dodatno inštalirali 161 MW sončnih elektrarn. S sprejetjem Uredbe o samooskrbi…
ogrevanje
Toplotne črpalke prestrezajo energijo zemlje, zraka ali vode. Ob primerjavi sistemov za toplotne črpalke lahko kljub višjim stroškom investicije…
pasivna-hisa
Za ogrevanje, hlajenje, pripravo tople vode, klimatizacijo in razsvetljavo v pasivni ali skoraj nič - energijski hiši potrebujejo tako malo energije…
Gradnja in obnove
DOBRA PRAKSA GRADNJA in OBNOVE
Do leta 2020 naj bi po evropskih smernicah, ki jim sledi tudi Slovenija, razvoj gradnje energijsko učinkovitih stavb dosegel nivo skoraj nič – energijske hiše.