Naj vam opišemo zanimiv primer iz podjetja Iskra Zaščite
Strelovodi dejansko rešujejo življenja in tudi objekte pred požarom, ne poskrbijo pa za zaščito elektronskih in električnih naprav. Tako je pred leti treščilo v stanovanjsko hišo v Trebnjem. Strela je prebila streho, potem še betonsko ploščo in udarila natančno v kavč. Potem je svojo pot nadaljevala po steni v klet. Hiša je bila temeljito poškodovana, elektronske in električne naprave uničene. Zanimivo pa je to, kaj se je dogajalo v sosednjih hišah. Prenapetostni udar je potoval po vsej ulici (v razdalji več kot 300 metrov) in kar po vrsti uničeval računalnike, televizorje in druge električne naprave. Tudi pri lastnikih, ki so imeli naprave zaščitene s prenapetostno zaščito razreda III. Razen pri enem, ki je imel vso hišo korektno zavarovano z vsemi tremi zaščitnimi razredi. Zaščita mora biti torej nujno celovita.
 |
Kako razumeti električno strelo?
Najobsežnejše iskre naravno proizvaja strela, ki jo ločimo na negativno in pozitivno strelo. Povprečna negativna strela prenaša približno 30-50 K amperov, hkrati prenese naboj petih coulombov in pa 500 MJ energije, kar znese dovolj svetlobe, da 10 – vatna žarnica gori 2 meseca. Vendar pa lahko pozitivna strela v povprečju (v vrhuncu nevihte) proizvede tok 300 -500 K amperov, hkrati prenese naboj 300 coulombov in ima potencial razliko 1 gigavoltov, tako da lahko absorbira dovolj energije za svetlobo 100 W žarnice do 95 let.
Negativne strele navadno ne trajajo dlje, kot deset mikrosekund, vendar so tudi večkratni udari pogosti. Pozitivne strele pa se ponavadi pojavljajo kot en sam dogodek. Vendar pa lahko večji tok pri pozitivnih strelah povzroča veliko večje segrevanje in je tako bolj nevaren, kot pa negativne strele.
Udar strele predstavlja izredno visoko nevarnost za življenje ljudi in njihovo lastnino. Vendar pa lahko tudi strela, ki udari v zemljo povzroči spremembo napetosti, kot tudi elektromagnetni pulz, ki lahko nabije kovinske predmete z napetostjo, kot so telefonski vodnik, ograja in cevovod. Čeprav veliko teh elementov ni prevodnih lahko zelo visoka napetost povzroči električno razčlenitev izolatorjev in tako postanejo prevodni. Ti potenciali so nevarni za ljudi, živali in elektronske aparate. Strele so nevarne, ker povzročajo požare in eksplozije, ki imajo za posledico smrtne žrtve, poškodbe in materialno škodo. Na primer vsako leto je v Severni Ameriki na tisoče požarov, ki se začnejo zaradi udara strele. Ukrepi za nadzor nad udari strele lahko ublažijo nevarnost. Sem spadajo strelovodi in celostna prenapetostna zaščita.
Kakšna naprava je strelovod?
Strelovòd je naprava za lovljenje in odvajanje strele v zemljo. Namen strelovoda je, da prepreči škodljive učinke na objekte, naprave in ljudi tako, da odvede elektrino v zemljo po predvidenih vodnikih. Dele strelovoda tvorijo kovinski vodniki. Največkrat so železni (pocinkani valjanec) ali bakreni (žica). Strelovod sestoji iz lovilnega sistema, odvodov in ozemljil. Lovilni sistem lovi strelo in jo vodi do odvodov. Sestavljajo ga kovinski vodniki, razporejeni po strehi. Odvodi odvajajo strelo v ozemljilni sistem (navpični vodniki iz strehe do tal). Ozemljilo (eno ali več ozemljil) poskrbi za dober in hiter prehod strele v okolico, ter za odvod in razporeditev električnega toka (elektrine strele) v okolico objekta – zemljo. S tega razloga mora biti upornost posameznega ozemljila čim manjša (običajno pod 10 ohm, merjeno na vsakem odvodu – merilnem spoju). Vrednost največje dovoljene upornosti je sicer odvisna od specifične upornosti tal.
Kaj spada med ukrepe celostne zaščite električnega udara strele?
Sem spada zaščita energetskih, telekomunikacijskih, podatkovnih linij in nanje priključenih naprav, pred škodljivimi vplivi udara strele, ter drugih motenj v omrežju.
Zakaj?
Ker nam prenapetostna zaščita omogoča varnost, zanesljivost in varčevanje z denarjem, kar je v današnji gospodarski krizi ključnega pomena.
Kakšna mora biti prenapetostna zaščita?
Učinkovita zaščita je tista, ki stopenjsko odvaja udarne tokove in na ta način stopenjsko znižuje nivo prenapetosti. Izvedemo jo tako, da že na samem vhodu v zgradbo, običajno v glavni razdelilni omarici, zagotovimo grobo odvajanje udarnega toka s prenapetostnimi zaščitami razreda I, nato v posameznih podrazdelilnih omaricah indirektne vplive udarnih tokov dodatno zmanjšamo s prenapetostnimi zaščitami razreda II in na koncu, tik pred ščiteno napravo, namestimo še prenapetostne zaščite razreda III, ki dokončno znižajo nivo napetosti na tistega, ki ni več nevaren za ščiteno napravo.
Prenapetosti lahko nastopijo tudi na podatkovnih linijah, ki morajo biti prav tako ščitene z ustreznimi prenapetostnimi odvodniki.
