Sodobne stavbe naj bi bile čim bolj zrakotesne, saj le na ta način lahko zagotovimo energetsko učinkovito delovanje. Debelino izolacije z lahkoto preverjamo med vgradnjo, test zrakotesnosti pa je dokončni in edini preizkus energetske kakovosti stavbe. Točke skozi katere nenadzorovano prehaja zrak pomenijo izgubo energije poleg tega pa lahko povzročajo tudi pojav plesni in prezgodnje propadanje konstrukcije.
Napihovanje stavbe
Preizkus izvedemo s kalibriranim ventilatorjem, vgrajenim v vhodna vrata. Pri tlačni razliki 50 Pa naj bi se v pasivni hiši zamenjalo 0,6 celotnega volumna zraka ali manj. Za klasično grajene stavbe velja, da se v uri lahko izmenja trikratni volumen stavbe, v nizkoenergijski z vgrajenim prezračevanjem in vračanjem toplote zraka pa dvakratni. Problem nastane, ko ugotovimo, da je kljub skrbnem zatesnjevanju stavba preveč netesna.
Iz šob brizga gumi podobna lepljiva akrilna masa |
Tesnjenje z brizganjem
Sistem se imenuje Aerobarrier, izmislili pa so si ga v Ameriki. Ko preizkus tesnosti ne uspe, izvajalec v prostore najprej postavi stojala, na katerih se nahajajo posebne brizgalne šobe. S cevmi jih poveže s centralnim kompresorjem in zatesnjevanje se začne. Med “napihovanjem” stavbe iz šob brizga megla akrilne mase, ki jo tokovi zraka samodejno prenašajo na mesta, kjer hiša pušča. Leteča megla se vseda v odprtine in jih po določenem času popolnoma zamaši. S tem dosežejo izjemno tesnost, saj desetin drobnih rež nikoli nebi mogli odkriti z drugačnimi postopki. Zatesnjujemo lahko posamezno sobo ali celotno hišo naenkrat, rezultati pa so izjemni.
Netesna mesta okrog vtičnice je popolnoma zatesnila siva masa |
