V Nemčiji so raziskave pokazale kdo napihuje račune za elektriko, posebej še zaradi njihovega energetskega preobrata in prehoda z atoma in premoga na obnovljive vire, od katerega očitno ne bodo odstopili. Poleg tega pri njih deluje nekaj neodvisnih institucij, ki lahko mirno javno objavijo svoje ugotovitve.
 |
Ugotovili so, da sta atomska in premogovna elektrika dražji kot tista iz obnovljivih virov. To velja za delovanje v tem trenutku še posebej pa bo veljalo, ko bo prišlo do razgradnje obeh vrst elektrarn in zapiranje premogovnikov.
Pri tem Nemci ugotavljajo, da je sistem obračunov in kontrole pretokov denarja tako zakompliciran, da je običajno ugotavljanje pretokov denarja komaj možno, pomagajo samo forenzične metode. Ugotavljajo, da se denar za gradnjo in vzdrževanje omrežij preliva v dobičke teh podjetij in nato v zasebne žepe, uporabniki pa vedno znova dobivajo račune za gradnjo in vzdrževanje, ki pa sploh ni izvedeno. Saj se kabli med pretokom elektrike ne obrabljajo, da bi jih bilo potrebno stalno zamenjevati.
Od leta 2000 se je v Nemčiji cena za dvakrat povečala. Njihovi dobavitelji rast cen opravičujejo z vlaganji v obnovljive vire in v njihov energetski preobrat, kar pa je samo še en veliki nateg.
Delež elektrike iz obnovljivih virov v Nemčiji znaša že eno tretjino, atomarji in premogarji pa se na vse kriplje trudijo, da ta elektrika nebi prišla v omrežje in jim odžrla njihovih dobičkov. Posebno poglavje so še veliki odjemalci, ki plačujejo samo delček resničnih stroškov, saj so vse drugo prevalili na male porabnike. Veliki plačujejo samo ceno proizvodnje, delček stroškov za omrežje in še drobec za koncesije. Seveda politika v spregi z dobavitelji ves čas odobrava takšno stanje in potrjuje resničnost obrabljene fraze, da vse plačujejo najrevnejši.
 |
Na borzi veliki koncerni, ki proizvajajo elektriko iz premoga in atomskih elektrarn vsakodnevno ponujajo svojo elektriko, ki prihaja iz različnih virov in jo prodajajo v paketih, od katerih so nekateri dražji, drugi cenejši. Povpraševanje je vedno manjše kot je ponudba, elektrike je torej na trgu preveč. Dražjih paketov noče nihče kupiti, zato borzno ceno določijo na osnovi cene najdražjega paketa. V tem trenutku pa se ogromni dobički pojavijo ravno pri proizvajalcih, ki izdelujejo najcenejšo elektriko. Ti zaslužki pa niti slučajno ne povzročijo padca cen elektrike, zato odjemalci ničesar ne čutijo. Visoka in vedno višja cena elektrike je torej umetno vzdrževana.
V Sloveniji in še nekaterih drugih evropskih državah je drugače. Cene električne energije, objavljene na Evropske energijskem portalu www.energy.eu kažejo na ogromne razlike. V gospodinjstvih je bila v maju 2012 cena električne energije za nemško gospodinjstvo med 0,2406 in 0,2541 €/kWh, slovensko pa je plačevalo med 0,1335 in 0,1447 €/kWh. Podobno je tudi pri industrijskih porabnikih, nemški so plačevali med 0,1024 in 0,1127 €/kWh, slovenski pa 0,0778 in 0,0864 €/kWh.
