Termosolarni kolektorji bi morali postati nujni sestavni del vsake nove stavbe. Tudi če jih lastnik ne bo takoj vgradil, je potrebno predvideti kanale, po katerih bomo lahko speljali obtočne cevi za vodo in električne vode za tipala, če bodo ta potrebna, v kleti pa postaviti zalogovnik toplote, ki ima vgrajena najmanj dva cevna izmenjevalca. Tudi postavitev kolektorjev na obstoječe stavbe je danes tehnično nezahteven in hiter poseg, ki bo lastniku razmeroma hitro povrnil vložen denar.

 

ellatron_vakuumski_solarni_kolektor_et_thermomax_1

Če so nameščeni pod zalogovnikom kolektorji lahko delujejo termosifonsko brez črpalke

 

Thermomax ima Heat Pipe

Kolektorji Thermomax spadajo med Heatpipe izvedbe. Pri tem se v ceveh pregreva in kroži metanol, aceton ali podobna tekočina z nizkim vreliščem, te cevi so zaprte in zataljene ter se nahajajo v vakuumskem steklenem ovoju. Voda za ogrevanje se pretaka samo po kondenzatorju, to je prečna cev speljana na vrhu, kjer od kolektorskih cevi prevzema prestreženo sončno toploto. Tekočina v zastekljenih ceveh se upari, odda toploto vodi, nato pa se utekočini in steče po cevi navzdol, kar se ves čas samodejno ponavlja. Zato morajo ti kolektorji biti postavljeni pod kotom od 25° do 90°.

 

ellatron_vakuumski_solarni_kolektor_et_thermomax_2

Pretvorba toplotne energije in izgube v cevi vakuumskega kolektorja

 

Odlična izolacija in izkoristek

Vakumirana dvostenska steklena cev je izdelana iz žilavega varnostnega stekla, odpornega na temperaturo in udarce. Zaradi vakuuma so izgube zaradi konvekcije in prestopa toplote zanemarljive, v primerjavi s ploščnimi kolektorji pa so za 30% učinkovitejši, zato so lahko za tak odstotek manjši. V primerjavi s fotovoltaiko, ki lahko do 12% svetlobe spremeni v elektriko, lahko termosolarni sistem zajame od 70 do 85% toplotnega žarčenja sonca. Kolektor, ki zajame 580 W toplote na kvadratni meter ima po izračunu solarnega donosa izkoristek 72%, kar je odlično v primerjavi z drugimi sistemi. Vakuumski kolektorji lahko zaradi svojih lastnosti tudi v oblačnem vremenu dosežejo preko 70% izkoristek. Na splošno je izkoristek vakuumskih na kvadratni meter kar 4 x višji kot ga ima fotovoltaika.

 

Več razlogov za vgradnjo

Prvi razlog za vgradnjo kolektorjev je zagotovo prihranek energije in denarja ob rastočih cenah energentov. S tem dosežemo tudi višanje vrednosti nepremičnine, varujemo okolje, izboljšamo kakovost življenja in pokažemo svojo družbeno odgovornost. Zmanjšamo še porabo fosilnih goriv ter oddajanje strupenih snovi v okolje, zlasti glavnega toplogrednega plina. Življenjska doba kolektorjev Thermomax je 25 let, zato jih vedno vgrajujemo tudi z mislijo na svoje otroke in vnuke.

 

IZKORISTI UGODNO PONUDBO

Kalkulator Oceni prihranek energije je novo priročno večnamensko spletno orodje, ki vam pojasni koliko prihranite s prehodom na novi energent, novi ogrevalni sistem, sončno elektrarno in električni avto.

Prodajo gradbenega materiala v aprilu rešuje spletna trgovina. Vendar, ker so storitve za izvedbo gradbenih del v poseljenih zgradbah od sredine marca zaustavljene, bodo gospodarske posledice...

Večina investitorjev se sprašuje ali je cena sončne elektrarne sprejemljiva za slovenski žep ter koliko prihranimo. Odgovore nam je pojasnil predstavnik podjetja Enertec, Peter Kumer, soustanovitelj blagovne znamke...

ponudniki toplotnih

S klikom na posamično podjetje dostopate do tehničnih karakteristik ponudnikov TOPLOTNIH ČRPALK zrak – voda

fotovoltaicne-elektrarne
Posodobljen akcijski načrt OVE za sončne elektrarne predvideva cca. 10% rast letno. Do leta 2020 naj bi dodatno inštalirali 161 MW sončnih elektrarn. S sprejetjem Uredbe o samooskrbi…
ogrevanje
Toplotne črpalke prestrezajo energijo zemlje, zraka ali vode. Ob primerjavi sistemov za toplotne črpalke lahko kljub višjim stroškom investicije…
pasivna-hisa
Za ogrevanje, hlajenje, pripravo tople vode, klimatizacijo in razsvetljavo v pasivni ali skoraj nič - energijski hiši potrebujejo tako malo energije…
Gradnja in obnove
DOBRA PRAKSA GRADNJA in OBNOVE
Do leta 2020 naj bi po evropskih smernicah, ki jim sledi tudi Slovenija, razvoj gradnje energijsko učinkovitih stavb dosegel nivo skoraj nič – energijske hiše.