Kadar nabavimo izdelek iz lesa z njim kupimo tudi določen vonj. Les oddaja vonje in diši zaradi ekstraktnih snovi, ki se v majhnih količinah nahajajo v njem in se s kemičnega stališča, med seboj zelo razlikujejo. V dve največji skupini snovi z vonjem spadajo terpenoidi in fenoli, ki skupaj sestavljajo fenolpropanoide.
 Vonj lesa določajo hlapljive in v vodi topljive substance, ki se nahajajo v njem |
Hlapljivost je pogoj za vonj
Da lahko vonj lesa ploh zaznamo, morajo substance biti hlapljive, topljive v vodi, izparevati pa morajo že ob sobni temperaturi. Le tako lahko z molekulami, ki prenašajo vonj, sploh prispejo do nosne sluznice. Takrat mora biti izpolnjen še zadnji pogoj za vonjanje, dišave morajo topiti maščobe, le tako se lahko prerinejo do membran drobnih vonjalnih celic. Šele takrat lahko ugotovimo, ali bomo les lahko vonjali ali ne.
Terpenoidi in fenoli
Med terpenoidi zasledimo vonje z imenom limoni, ki izhajajo iz smrekovih iglic, ali pa terpinene, ki jih oddaja avstralski čajevec, metilhujate pa oddajajo ciprese. Alfa in betapinen se nahajata v borovem lesu, trpko dišeči santanol daje vonj sandalovini, okcidentalol pa je vonj brina. V skupini fenolov se nahajajo vonji in aromati, v lesu češnje benzaldehid, safrol v sasafrasovini, eugenol pa ima vonj vanilije, ki ga velikokrat oddaja tudi star porumenel papir. Večina naštetih snovi pa ni samo nosilec vonja temveč deluje tudi antibakterijsko ter odbija molje. Za pohištvo iz brina velja, da je varno pred molji, enako velja za cemprin.
Eni dišijo, drugi smrdijo
»Les bogov« – orlovo drevo, ki ga imenujejo tudi aloa, izvira iz zahodne Azije. Iz njega pridobivajo dišavo, ki velja za najdražjo na planetu, drevo pa je omenjano že v Bibliji. Tudi pridobivanje dišave je nekaj posebnega. Ko skorjo drevesa ostrugajo, morajo na ranjeni del nanesti trose posebne gobe. Ta vzpodbudi izločanje smole, ki je tudi glavni vir tega redkega vonja. Srečanje z vonjem lesa pa ni vedno užitek. Les hoje lahko zelo neprijetno vonja, za kar so krive bakterije, ki se naselijo v preveč vlažnem jedru debla. Tudi sveža hrastovina lahko zaradi taninske kisline dobesedno zaudarja. Neprijetne vonje oddajata tudi brest in oreh, vendar samo dokler je les moker. Svež les breze oddaja vonj po zatohlosti, vonj tikovine spominja na sveže razrezano usnje, okume pa vonja po kisu.
Veliko ugodnih učinkov
Različne rahle variacije istega vonja pa so posledica mesta rasti, klimatskih razmer in starosti drevesa. Tudi ko so drevesa že mrtva še vedno oddajajo smolo, zato je tudi z ozirom na pričakovano vonjavost pomembno, kdaj jih bo gozdar posekal. Ugodni učinki lesnih vonjav so dokazani. Nežen vonj lesa omogoča lažje spanje in višje ugodje bivanja. Zato bodo lesni sladokusci za svoja domovanja izbirali ne samo med vrstami lesa temveč tudi med njihovimi vonji.
