Danes skoraj ni več graditelja, ki bi začel z gradnjo, ne da bi vsaj nekaj malega slišal ali prebral o varčevanju z energijo. Po veljavni zakonodaji ni več mogoče graditi energijsko potratnih hiš, zato so vse novogradnje energijsko varčnejše v primerjavi s tistimi, ki so bile grajene pred leti. Marsikdo bo zato danes zadovoljen, če bo njegova hiša namesto 4000 litrov pokurila le 1500 litrov olja letno. Ali bo zadovoljen tudi čez 10 let, pa bo pokazal čas in stanje v njegovi denarnici. Kljub temu pa določeni kazalci kažejo, da bodo v prihodnosti imele prednost tiste hiše, ki bodo energetsko čimbolj neodvisne.

wienerberger_1

 

Nizko energijske in pasivne hiše

V energijsko varčno gradnjo sodijo nizko energijske (NEH) in pasivne hiše (PH). NEH imajo porabo energije za ogrevanje od 20 do 50 kWh/m2 letno, kar je enako 2 do 5 litrom lahkega kurilnega olja. Žal pa so peči na kurilno olje prevelikih moči in zato v NEH niso priporočljive za vgradnjo. Tako praviloma ogrevamo NEH s plinom, toplotnimi črpalkami ali manjšimi pečmi na pelete.

Čeprav NEH porabi relativno malo energije (v kWh/m2), še vedno niso ustvarjeni pogoji, da bi lahko učinkovito izrabljali obnovljive vire energije. Sem sodi npr.sončna energija, ki skozi stekla ogreva prostore. Tudi človek oddaja od 70 do 100 W energije, odvisno od njegove telesne aktivnosti, poleg tega imamo v hišah naprave kot so hladilnik, štedilnik, pralni in sušilni stroj in seveda žarnice in še bi lahko naštevali. Prav PH se od NEH loči po tem, da lahko v PH bolj učinkovito izrabljamo pasivne vire, kot je odpadna energija električnih naprav, žarnic, energija, ki jo oddaja človek, ipd. S pravilnim osenčenjem lahko v PH bolj učinkovito izrabljamo tudi sončno energijo, vendar je pri tem potrebno paziti, da hiše ne pregrejemo, kar je lahko problem zlasti v poletnem času. Pravilno grajena PH ima instalirano moč grelnih naprav manjšo od 2 kW, zato tudi dejansko večino potrebne toplote za ogrevanje pridobimo pasivno (torej brez aktivnih elektronskih in strojnih sistemov).

kager_1

Še vedno pa potrebujemo energijo za ogrevanje sanitarne vode. Tako peč oz. naprava, ki v ostalih hišah služi predvsem za ogrevanje prostorov, v PH služi hkrati tudi za ogrevanje sanitarne vode. Razlog, zakaj vse več PH postaja aktivnih, je v tem, da PH za svoje delovanje potrebuje tako malo energije, da lahko le to pridobimo iz obnovljivih virov predvsem sonca in vetra. Hišo, ki sama pridobiva energijo in jo lahko nadzorovano uporabi za svoje delovanje, imenujemo aktivna hiša (AH). V kolikor AH sama proizvede vso potrebno energijo se imenuje nič-energijska hiša (zero energy house). Ker pa je težko pridobiti ravno prav energije, saj poraba niha glede na intenzivnost uporabe hiše, hkrati pa tudi obnovljivi viri niso konstantni, večina AH pridobi več energije, kot jo dejansko potrebuje. Take hiše imenujemo plus energijske hiše (plus energy house).

Poraba energije je odvisna od več dejavnikov
Bolj kot želimo varčevati z energijo, bolj je pomembno, kako je hiša zasnovana, še posebej s stališča pasivnega zajema sončne energije. Toplotne izgube so odvisne od obodnih površin in večkot jih je in bolj kot so toplotno prepustne, več bo izgub. Na drugi strani pa so toplotne izgube in toplotni dobitki odvisni od steklenih obodnih površin. Zato je že pri načrtovanju PH pomembno, da se poleg toplotnih izgub izračuna tudi toplotne dobitke. Tako lahko arhitekt v fazi projektiranja izkoristi vse prednosti, ki jih ponuja lokacija na kateri bo objekt stal. Pri projektiranju je potrebno posebno pozornost nameniti toplotnim mostovom, ki pri gradnji PH ne smejo obstajati. Ti so še posebej problematični pri stiku talne plošče in sten, v vogalih, pri odprtinah za okna in vrata, ob stikih sten in strehe, pri balkonih, terasah, raznih prebojih, kjer so še posebej problematični zračniki, inštalacijske cevi, ki gredo iz stavbe, dimniki, ipd.


hisa_rihter

 

Toplotna prehodnost
Ko se odločamo za gradnjo je dobro, da preučimo gradbene materiale, ki jih imamo namen uporabiti, saj na porabo energije ne vplivajo samo toplotne izgube, temveč tudi toplotna stabilnost stavbe in zrakotesnost. Večina graditeljev v Sloveniji je navdušena nad masivno gradnjo, zato je večina hiš zidanih. Čeprav je na trgu ponudba zidakov kar pestra in se njihova toplotna prevodnost nenehno zmanjšuje in so t.i. super izolativni zidaki po toplotni prevodnosti postali skoraj primerljivi z masivnim lesom, je kljub temu potrebno povedati, da je masivni les v primerjavi s toplotnimi izolacijami 3 do 4 krat slabši izolator. Torej, kakor koli se trudimo z masivno gradnjo, naj bo zidana ali lesena še vedno je toplotna izolacija tisti material, ki občutno pripomore k zmanjšanju toplotnih izgub.

Če primerjamo 30 cm debelo zidano steno narejeno iz zelo izolativnih zidakov (l=0,14 W/mK) na katero dodamo še 10 cm toplotne izolacije (l=0,04 W/mK) dobimo U = 0.21 W/m2K. Enake toplotne izgube dobimo, če na masivno leseno steno debeline 10 cm dodamo še 15 cm toplotne izolacije, vendar je stena v primerjavi z zidano skoraj enkrat tanjša žal pa tudi dražja. Zato se vse bolj uveljavlja lesena skeletna gradnja. Med lesene stojke v razmaku 60 do 80 cm vstavimo toplotno izolacijo v enaki debelini kot so stojke. V tem primeru 12 cm. Da dosežemo enako toplotno prehodnost U = 0,21 W/m2K, dodamo na vsako stran še 4 cm toplotne izolacije. Skupna debelina izolacije je v tem primeru 20 cm. Kljub večji debelini izolacije je gradnja cenovno najugodnejša, tudi v primerjavi z zidano, hkrati pa imamo zaradi tanjših sten več prostora v hiši. Čedalje več investitorjev zna izračunati, koliko ga dejansko stane pozidana površina, od katere nima nič. Na podlagi razlike med bruto in neto površino lahko zaradi tanjših sten privarčujemo tudi 10% prostora, kar pomeni, da je lahko gradnja 10% cenejša ali pa za enako ceno dobimo več.

Toplotna stabilnost
Končno poraba energije ni odvisna le od toplotne prehodnosti. Nanjo vplivajo tudi drugi dejavniki. Eden pomembnejših je zagotovo toplotna stabilnost stavbe. Akumulacija toplote pri gradnji NEH in PH  odigra zelo pomembno vlogo, saj nizka U vrednost sama po sebi še ne zagotavlja nizke porabe, predvsem pri velikih nihanjih zunanje temperature. Ker je toplotna stabilnost odvisna od teže (kg) in specifične toplote (c) materiala imamo lahko hitro občutek, da je zopet najprimernejša masivna gradnja. Če primerjamo med seboj zidake so boljši tisti, ki so težji oz. bolj polni, žal pa imajo ti slabšo toplotno prevodnost, saj je v njih manj ujetega zraka. Če z zidaki primerjamo masivni les le ta združuje oboje. Glede toplotne prevodnosti je primerljiv z najboljšimi zidaki, hkrati pa ima še enkrat višjo specifično toploto, kar mu omogoča tudi enkrat večjo akumulacijo toplote pri enaki debelini.

Stena s površino 1m2 in debelino 20 cm iz zidaka 2 s karakteristikami l = 0,14 W/mK, teža = 500 kg/m3, c = 860 J/kgK akumulira pri spremenjeni zunanji temperaturi za 1K za 86.000 J energije, enaka stena iz suhega smrekovega masivnega lesa l = 0,14 W/mK, teža = 450 kg/m3,  c = 2090 J/kgK pa pri enakih pogojih kar 188.100 J energije. Toliko energije lahko sprejme tudi stena iz zidaka s težo okoli 1200 kg/m3, vendar imajo potem ti zidaki tudi tri krat slabšo toplotno prevodnost (l). Pri leseni skeletni gradnji je še posebej pomembno, katero toplotno izolacijo vgradimo. Lahki izolacijski materiali praviloma slabo akumulirajo toploto. Najbolj poznana mineralna volna je sicer cenovno ugodna, vendar v primerjavi z masivnim lesom in zidakom, zaradi majhne specifične toplote c = 840 J/kgK akumulira premalo toplote. To pomeni, da se taka montažna hiša v primerjavi z masivno pri hitrih skokih temperature prehitro hladi oz. prehitro segreva.

Tudi če vgradimo težjo mineralno volno npr. 80 kg/m3 akumuliramo pri 1 m2 stene z debelino 20 cm le 13.440 J. Tako še vedno ostaja les idealen gradbeni material, saj so njegove karakteristike optimalne glede na toplotno stabilnost in toplotne izgube stavbe. Vse bolj pa do izraza prihajajo toplotno izolacijski materiali na osnovi lesa (Trendisol, Agepan, ipd.) saj v lahki montažni gradnji akumulirajo 3 do 5 krat več toplote. S tem se ekološka skeletna gradnja močno približa zidani masivni gradnji in jo celo preseže v kolikor upoštevamo vse parametre, ki pripomorejo k učinkoviti energijsko varčni gradnji.

Povezane vsebine

IZKORISTI UGODNO PONUDBO

Zamenjava dobavitelja energentov ni več zahtevna reč, se pa izplača, če želite v mesecu maju za celotno leto 2021 izkoristiti nižjo ceno zemeljskega plina. Za nove kupce zemeljskega plina Energija plus zagotavlja...

Kljub temu, da so zime iz leta v leto bolj mile, ogrevalna sezona še vedno traja več kot 200 dni. Izbira ogrevanja doma je dolgoročna naložba, zato je dobro na začetku investirati več in potem prihraniti na dolgi...

Preverite akcijsko ponudbo 2021 za tandem - toplotne črpalke Bosch in prezračevalni sistemi Sabiana in si zagotovite posebne pogoje nakupa. Med sistemi za ogrevanje, hlajenje in prezračevanje spoznajte sistem, ki...

Če imate težave z vlago, želite pravočasno poskrbeti za klimo poleti, ali ste v dilemi kateri ogrevalni sistem je z vidika porabe energije optimalen za vas, vam priporočamo stopiti v stik s podjetjem Tersus....

Kalkulator Oceni prihranek energije je novo priročno večnamensko spletno orodje, ki vam pojasni koliko prihranite s prehodom na novi energent, novi ogrevalni sistem, sončno elektrarno in električni...

Večina investitorjev se sprašuje ali je cena sončne elektrarne sprejemljiva za slovenski žep ter koliko prihranimo. Odgovore nam je pojasnil predstavnik podjetja Enertec, Peter Kumer, soustanovitelj blagovne znamke...

zdrava hisa

ponudniki toplotnih

S klikom na posamično podjetje dostopate do tehničnih karakteristik ponudnikov TOPLOTNIH ČRPALK zrak – voda

fotovoltaicne-elektrarne
Posodobljen akcijski načrt OVE za sončne elektrarne predvideva cca. 10% rast letno. Do leta 2020 naj bi dodatno inštalirali 161 MW sončnih elektrarn. S sprejetjem Uredbe o samooskrbi…
ogrevanje
Toplotne črpalke prestrezajo energijo zemlje, zraka ali vode. Ob primerjavi sistemov za toplotne črpalke lahko kljub višjim stroškom investicije…
pasivna-hisa
Za ogrevanje, hlajenje, pripravo tople vode, klimatizacijo in razsvetljavo v pasivni ali skoraj nič - energijski hiši potrebujejo tako malo energije…
Gradnja in obnove
DOBRA PRAKSA GRADNJA in OBNOVE
Do leta 2020 naj bi po evropskih smernicah, ki jim sledi tudi Slovenija, razvoj gradnje energijsko učinkovitih stavb dosegel nivo skoraj nič – energijske hiše.