i-Vent: dodatna rast in rekordna prodaja

Zrastli so za dodatnih 15 odstotkov in dosegli rekordno prodajo – na slovenskem in hrvaškem trgu so ustvarili 12,5 milijona evrov prihodkov in 4 milijone evrov dobička.

»Marsikaj se je spremenilo, izkušnje in znanje pa so ostali od prej, prav tako ekipa, katere ključni kadri so fantje, ki so z menoj že deset let in več,« pravi direktor i-Venta Milan Kuster. No, ekipa se je seveda povečala. Zaposlili so tri nove sodelavce, kar je po sogovornikovih besedah šele začetek, poleg tega so dodatno angažirali še dve monterski ekipi. I-Vent ima tako sedaj skupaj 19 monterskih ekip in 30 redno zaposlenih sodelavcev v Sloveniji in na Hrvaškem.

Z vstopom v skupino Volution, ki ima v lasti 18 podjetij s področja prezračevanja, se je i-Vent razširil v 25 držav. Odziv novih trgov je po Kusterjevih besedah odličen: »Vedeti pa je treba, da prodor ni nekaj, kar lahko narediš v pol leta. Normalen cikel prodora na svetovni trg je po moji oceni tri do pet let. Interes, da bi naš produkt vključili v svojo ponudbo, obstaja, kar pomeni, da so že dobili vzorce in jih testirali. Prva naročila že prihajajo, a šele leta 2025 bomo v naši strukturi bilance lahko rekli, koliko prodamo na svetovnem trgu.«

Danes je njegova projekcija zelo realna in računa, da bodo v letu 2024 imeli na teh trgih od 20 do 25 odstotkov skupnega prometa. »To je sicer ogromno, a potrebe so, to ni vprašanje, kakovost pa tudi imamo. Zdaj aktivno delamo na razvoju, ker imajo posamezne države določene zakonske omejitve. Za Združene države Amerike, na primer, moramo določene stvari prilagoditi njihovim standardom.«

Proizvodnja ostaja v Sloveniji

Interes podjetja je, da vso proizvodnjo obdržijo v Sloveniji. Čeprav bi jo lahko preselili na Švedsko ali v Nemčijo, Kuster vztraja: »Proizvodnja i-Venta bo ostala v naših rokah, prav tako tudi celoten razvoj. Seveda mi samo proizvodnje s takimi količinami ne moremo zagnati v pol leta, kot lahko to naredijo denimo Švedi, ki imajo zmogljivosti. Najbolj logično je, da uporabimo vire iz skupine Volution, saj smo zdaj njen del. Zagotovo bomo obdržali proizvodnjo i-Venta, vse drugo, kar bomo še razvijali, pa bomo verjetno proizvajali tam, kjer bo skupina ocenila, da je najbolj primerno in racionalno.«

i-Cube: element prihodnosti

Poleg ventilatorske enote Taris, ki so jo razvili v letu 2023, proizvodnja pa je stekla marca letos, največ pozornosti namenjajo tako imenovanemu elementu prihodnosti, i-Cube. Do zdaj so ga predstavili nekaterim (ne vsem) podjetjem, ki jih zanima, kam pelje razvoj decentralnih prezračevalnih sistemov.

Zelo dejavni so tudi na drugih področjih razvoja. Ključna rešitev pri decentralnem sistemu je denimo povezljivost sistema, saj mora biti delovanje vseh enot sinhronizirano. V stanovanju ali hiši je razporejenih več enot, ki morajo med sabo komunicirati in se pri delovanju prilagajati druga drugi. »Patentirali smo brezžično povezovanje enot, ki deluje tako, da se v prostorih nikoli ne ustvarjata podtlak ali nadtlak. Če je treba v enem prostoru povečati pretok zraka, morajo enote v drugih prostorih prispevati svoj del, da se tlak povsod izenači. Enote so povezane z vremensko postajo in spremljajo vse zunanje parametre, kot sta vlago in temperatura. Tako dobimo zelo natančne podatke, kakšen zrak prihaja v prostor,« pojasnjuje sogovornik.

Naredili so še korak naprej in razvili majhne enote, kocke, ki jih postavimo v prostor in merijo vlago, temperaturo in CO2. Ko ta enota zazna spremembe, vse z njo povezane prezračevalne enote delujejo glede na zbrane podatke.

Milan Kuster, direktor podjetja i-Vent

V ponudbi tudi centralni prezračevalni sistemi

Podjetje i-Vent je sicer znano predvsem po decentralnih prezračevalnih sistemih, vendar imajo v ponudbi tudi centralne prezračevalne sisteme – za stavbe, v katerih so potrebni veliki pretoki zraka, ki jih z decentralnim prezračevanjem ni mogoče zagotoviti. »Naš slogan ostaja enak – smo specialisti za prezračevanje, vendar ne samo za stanovanjske objekte, ampak tudi za večje poslovne in javne objekte, kot so vrtci in šole, kjer so potrebne bistveno večje zmogljivosti prezračevalnega sistema,« pravi Milan Kuster in doda, da so poskrbeli za dodatno izobraževanje monterskih ekip na tem področju.

Ko gre za prezračevanje javnih stavb, kot so vrtci in šole, sogovornik izpostavi, da so si deset let prizadevali, da bi jih prezračili: »Ko se je v preteklih letih delala energetska sanacija teh objektov, so se menjala okna, ogrevalni sistemi, izdelala se je nova fasada, prezračevanja pa se ni vgradilo. Zakaj? Ker zakonodaja tega ni zahtevala. Od lani pa je treba tudi pri nas v načrt energetske sanacije vključiti prezračevanje. Mimogrede – v Nemčiji je to obvezno že sedem ali osem let.«