Vpliv vremena, vetra in spremenjene klimatske razmere povzročajo na fasadah različne pojave. Razdelimo jih lahko v dve skupini, na lepotne in na tehnične pomanjkljivosti. Z leti se poškodbe stopnjujejo, opisane napake in poškodbe pa so nastale na fasadah v obdobjih do deset let in na starejših fasadah.
Kontrolno snemanje fasade s termokamero pokaže dober učinek izolacije
Fasade lahko doletijo madeži in razpoke
Med optičnimi napakami fasad starosti do deset let se lahko pojavijo madeži na mestih, kjer so bili pritrjeni fasadni odri, na površini pa so lahko vidni strukturni madeži zaradi neenakomerne obdelave zaključnega sloja. Opazne so barvne lise in vogali, ki niso navpični ali pa niso pravokotni. V svetlobi ki pada na površino od strani so vidna odstopanja od ravnine in valovi na zaključnem sloju, kar je posledica nespretnih izvajalcev.
Razpoke fasade, struktura površine, razbarvanje in lušcenje so napake vrhnje plasti izolacije
Med tehnične pomanjkljivosti spadajo razpoke v vogalih odprtin v steni in razpoke na ravnih ploskvah fasade, široke od 0,2 do 0,5 mm. Razpoke se pojavljajo še na stikalnih ploskvah med fasadno oblogo in vidnimi deli stavbe, pojavljajo pa se tudi odstopanja zaključne plasti od izolacije. Kot zadnja od opazovanih napak se pojavlja še odstopanje celotnega fasadnega sklopa od stene na manjših in večjih ploskvah. Razpoke v vogalih odprtin so posledica neupoštevanja predpisanih postopkov, saj na teh mestih običajno manjka diagonalno položen pas armaturne mrežice, odstopanje pa je poledica prašnih ali slabo pripravljenih podlag pa tudi izbire neustreznih materialov za izvedbo izolacijske fasade.
Dela ob preplastitvi fasade so enaka kot če bi postavljali novo fasado
Izolacijske fasade: najpogostejše napake
Najpogostejši vzrok so napake ali pomanjkljivo poznavanje pravilnih postopkov vgradnje fasade. Naslednji vzrok so napake v materialu, med njimi razpadanje ali zvijanje izolacije zaradi napetosti v posameznih kosih. Sledijo slabo izvedeni stiki fasade okrog oken, okenskih polic in dilatacijskih fug. Manj pogosto zasledimo napake, katerih vzrok so nepravilna temperatura med izvajanjem, materiali, ki ne prenesejo vremenskih sprememb na kraju, kjer so vgrajeni in uporaba nezdružljivih materialov. In končno, izbira pretemnih barvnih tonov, posledica pa je pregrevanje in razpad pigmentov v fasadni barvi.
Preskusi pred popravilom z vrtanjem, trganjem mrežice in izrezom dela fasade
Lahko odpravimo škodo na izolacijski fasadi hiše?
Odločitev mora temeljiti na podrobnem pregledu stanja fasade. Na enem ali več mestih lahko izvedemo poskusno vrtanje, še boljši je izrez poskusnega kvadra ali lupljenje vrhnje plasti. Pri tem opazujemo, kakšna je potrebna sila in kako se obnašajo materiali v naslednji plasti. Ko smo ugotovili vzrok lahko določimo, na kakšen način bo sledilo popravilo.
Napake med izoliranjem fasade se lahko pojavijo na treh nivojih
Velikokrat je potrebna samo obnova s pranjem pod pritiskom in ponovnim barvanjem, velikokrat pa je potreben temeljitejši poseg in zamenjava vrhnje plasti fasade, ki zajema tudi brušenje barvnega nanosa. Sledi obnova brez odstranitve mrežice in obnova, ki zajema popolno odstranitev tankoslojne fasade, skupaj z armaturno mrežico. Če se izkaže, da je vez med toplotno izolacijo in zidom popustila, tankoslojni omet pa uničen, izvedemo ponovno sidranje obstoječe plasti in prekrivanje z novim slojem izolacije in ometa. Najdražji, vendar tudi najbolj temeljit je zadnji prijem, pri čemer odstranimo vso staro izolacijsko fasado in vse izvedemo na novo.
Preplatitev z mineralno volno je ena od boljših rešitev za okvarjene fasade
Koristi in pomanjkljivosti treh variant izolacijske fasade
Obnovo zunanje plasti izolacijske fasade lahko izvedemo s ponovnim prekrivanjem z mrežico in z novim tankoslojnim ometom. Stroški so srednje veliki, kljub skrbni izvedbi pa se, po obstoječih izkušnjah, lahko ponovno pojavijo razpoke. Odstranitev vse stare izolacije in postavitev nove je dobra rešitev, vendar hkrati tudi najdražja. Tretja in najpogosteje uporabljena, ter preizkušena rešitev je preplastenje s plastjo izolacije iz mineralne volne z dodatnim sidranjem, izvedba pa je cenejša kot zamenjava celotne izolacije. Dobra izbira je lahko tudi fasada iz plute. Takšne fasade so iz koščkov plute, drobljenih vulkanskih kamnin in apna. So paropropustne in ekološko sprejemljive.
Fasada in omet iz plute
|
Zaradi večje debeline dodatno izboljšamo izolacijsko sposobnost zidov, špalete, ki so kritična točka, pa dodatno preplastimo. Priključke na okenske okvire in police izvedemo s sodobnejšim pristopom, pojav razpok zaradi strižnih sil pa je onemogočen, saj dodatno sidranje prevzame te napetosti. Trajnost današnje fasade iz polistirena ali mineralne volne je ocenjena na 30 let, čas pa bo pokazal, ali to res drži.
Vsa morebitna dodatna vprašanja napišite v spodnji kontaktni obrazec, kjer vam bomo poskušali odgovoriti v najkrajšem času.
Povezane vsebine
