Kako odstraniti plesen in vlago

Voda in vlaga, ki lahko v stavbo oziroma gradbene materiale prodirata na različne načine, povzročata veliko težav in tudi škodo. Temelje hiše in njene vkopane dele je treba zato pri novogradnji zaščititi s pravilno izvedenim drenažnim sistemom, hidroizolacijo in toplotno izolacijo, marsikaj lahko naredimo tudi na starejših hišah, a je treba vedeti, da so posegi, kako odstraniti plesen in vlago zahtevni in tudi dragi.

Odprava težav z vlago pri starejših hišah ni preprosta, potrebni so precejšnji gradbeni posegi, kar je za lastnika velik finančni zalogaj.

NOVOGRADNJE

Pri novogradnji se bomo težavam izognili z dobro zasnovo in izvedbo temeljev, ki jih je treba nato še pravilno in zadostno zaščititi s hidroizolacijo. Ta je nujna, saj učinkovito preprečuje dvig kapilarne vlage iz zemlje po zidovih navzgor, prav tako prehod vlage iz zemlje na vkopane zidove. Hidroizolacija mora biti zato na temeljih in vkopanih zidovih tako vertikalna kot horizontalna, obe morata biti položeni kakovostno in neločljivo spojeni, brez rež, skozi katere bi lahko vlaga prodirala v gradbeni material.

Horizontalna in vertikalna hidroizolacija

Za horizontalno hidroizolacijo se uporabljajo ustrezni materiali na osnovi bitumna, s katerimi obložimo površino med temeljem in ploščo. Vertikalno vgradimo na v zemljo vkopane zidove, in sicer do skrajne globine temelja. Čeznjo nalepimo še sloj toplotnoizolacijskega materiala, ki hkrati ščiti hidroizolacijo pred poškodbami – najpogosteje se uporablja ekstrudirani polistiren (XPS), ki ima veliko tlačno trdnost, razplastno trdnost, trajnost, dimenzijsko stabilnost in majhno vodovpojnost, izolativnost pa ohrani tudi, če je v nenehnem stiku z vodo, navajajo v podjetju Fibran.

Učinkovito zaščito temeljev in vkopanih delov objekta pred vodo in vlago zagotavlja pravilno izvedena hidroizolacija.

Uporabi se lahko tudi plošče ekspandiranega polistirena (EPS), vendar morajo imeti te popolnoma zaprto površinsko strukturo ter večjo gostoto in nosilnost, kot jo imajo plošče EPS, ki se uporabljajo za toplotno izolacijo na fasadi. Najbolje je, da so plošče enako debele kot tiste na fasadi, na površino zidu (cokla) in vkopanega dela pa morajo biti lepljene, pri čemer je treba lepilo nanesti po vsej površini, da med podlago in ploščo ter med stiki plošč ni zračnih prostorov.

Učinkovito zaščito temeljev in vkopanih delov novogradnje pred vodo in vlago zagotavlja tudi poseben sistem obdelave temeljev, ki hkrati preprečuje nastanek kakršnih koli toplotnih mostov. Vsi sloji toplotne izolacije in hidroizolacije okoli talne plošče so med seboj povezani, tako da delujejo kot nekakšna temeljna blazina, navajajo v podjetju Fibran. Sistem je sestavljen iz različnih plasti, od spodaj navzgor si sledijo: gramoz, podložni beton, prva plast toplotne izolacije iz ekstrudiranega polistirena (XPS) z visoko tlačnostjo, druga plast enakega materiala, med obema pa je dvostranska samolepilna bitumenska, ki preprečuje zdrs obeh plasti toplotne izolacije. Hidroizolacija se neprekinjeno nadaljuje še vertikalno ob armiranobetonski temeljni plošči in ob vertikalno vgrajeni plasti XPS. Druga plast toplotne izolacije je na zgornji strani, kjer se stika s temeljno ploščo, nazobčana, zato se beton nanjo bolje oprime.

Drenažni kanal

Pogosto je nujna tudi izvedba drenažnega kanala, po katerem meteorne vode odtekajo stran od zidov oziroma hiše. Ob hiši je treba na širini od pol do enega metra skopati kanal, ki sega do skrajnega roba temelja oziroma deset centimetrov globlje. V kanal položimo filc, nanj pa pod naklonom (en centimeter) drenažno cev, po kateri bo odtekala meteorna voda. Kanal se zasuje s prodom, vse skupaj mora biti ovito v filc, ki drobnim delcem preprečuje, da bi prišli med prod in v cev, zaradi česar se lahko drenaža zamaši.

STAREJŠE HIŠE

Obnova starejših hiš

Odstranjevanje plesni in vlage pri starejših hišah je vse prej kot preprosta, potrebni so precejšnji gradbeni posegi, kar je za lastnika velik finančni zalogaj. Veliko hiš sploh nima hidroizolacije in drenaže, zato je treba, če želimo rešiti težave z meteorno vodo, najprej poskrbeti za izvedbo obeh. Dela se izvedejo kot pri novogradnji, pri čemer je treba ob hiši najprej izkopati vsaj pol metra širok in več kot meter globok kanal. Idealno bi bilo, da bi odkopali vse do temeljev, a to zaradi različnih razlogov ni vedno mogoče. Z odkopanih zidov je treba odstraniti ostanke gradbenega materiala in jih naravno osušiti – glede na to, da se milimeter betona suši suši en dan, zna sušenje zidov trajati kar nekaj časa. Pred izvedbo vertikalne hidroizolacije bo treba neravne odkopane zidove zravnati z nanosom cementnega sloja.

Vlažne zidove je treba izsušiti s sanacijskim sušilnim ometom, ki je visokoporozen, paroprepusten, se ne navzema vlage in je odporen proti soli.

Vidne posledice kapilarne vlage

Posledice delovanja vlage se med drugim kažejo v poškodbah na zidu in odpadanju ometa.

Posledice delovanja vlage se kažejo v propadanju temeljev, poškodbah na zidu, odpadanju ometa, uničenih tlakih in poškodovani notranji opremi, hkrati pa negativno vpliva na zdravje ljudi, ki v vlažni stavbi živijo, zato je potrebno odstraniti plesen in vlago.

Trdovratna kapilarna vlaga

Odprava kapilarne vlage, ki v zidove prodira iz zemlje, je vse prej kot preprosta. Pri novogradnji prodiranje kapilarne vlage učinkovito prepreči pravilno izvedena horizontalna hidroizolacija, nameščena na površino temelja in pod nosilno steno. Pri starih hišah brez hidroizolacije in drenaže je treba najprej urediti drenažo in s tem poskrbeti za odvod meteorne vode stran od hiše, šele potem pridejo na vrsto posegi v samo konstrukcijo.

Ena možnost je prerezanje zidu, v katerega se potisne plast hidroizolacije. Tega pogosto ni mogoče izvesti, tudi zato, ker lahko povzroči težave s statiko in nosilnostjo objekta. Ostane še možnost injektiranja zidu v ravni terena ali tlaka s silikonskimi emulzijami, poliuretanskimi penami ali epoksidnimi smolami, ki v steni nabreknejo in kapilarni vlagi preprečijo dvigovanje po zidu. Vlago nad to blokado bo treba izsušiti s sanacijskim paroprepustnim sušilnim ometom.

Za opečne in opečno-kamnite zidove pride v poštev sistemska tehnologija HW: v fuge se potisnejo valovite plošče iz nerjavnega jekla, ki kapilarni vlagi preprečujejo dvig.

Kakor navajajo v podjetju Baumit, sanacijski sistemi ometov ustvarjajo pogoje za naravno sušenje zidov. Omete odlikujejo visoka poroznost in paroprepustnost, majhno navzemanje vlage in odpornost proti soli. Porozna struktura ometa omogoča shranjevanje soli v strukturi ometa, zato ostaja površina ometa suha in brez sledi soli.

Sanacija brez rezanja zidov

Za odpravo kapilarne vlage so na voljo tudi načini, ki ne vključujejo rezanja zidov. Za opečne in opečno-kamnite zidove, na primer, pride v poštev tako imenovana sistemska tehnologija HW, ki je zanesljiva in trajna rešitev, navajajo v podjetju Hidrosanir. Izvedba je hitra in brez poseganja v statiko objekta, zato ni nevarnosti posedanja zidov in nastajanja razpok: v fuge se potisnejo valovite plošče iz nerjavnega jekla, ki se na stikih med seboj preklapljajo in zagotavljajo zaporo proti kapilarni vlagi.

Na voljo so tudi drugi neinvazivni načini sanacije – z namestitvijo posebnih naprav, ki kapilarno vlago potiskajo po zidu proti tlom, lahko odstranimo plesen in vlago. Naprava, ki so jo razvili v podjetju Ursa, na primer, deluje na podlagi elektroosmoze. Namestiti jo je treba na steno, kjer vanjo pošilja elektromagnetne impulze. Ti spremenijo polarnost vode oziroma obrnejo njen kapilarni tok, tako da se voda oziroma vlaga začne pomikati iz zidov proti zemlji. Kakor pojasnjujejo v podjetju, voda pri tem s seboj odnaša različne toksine in soli, ki so se z leti nabirali v zidovih in povzročali škodo na konstrukciji. Sistem deluje brez kemikalij ali strupenih materialov, nastanek bakterij, plesni in pršic preprečuje na naraven način. Posebej primeren je za objekte, v katerih so posegi v zidove oteženi ali niso dovoljeni. Naprava za delovanje na površini sto kvadratnih metrov porabi le nekaj vatov energije, poraba se še zmanjšuje z višjo stopnjo osušitve zidu. Poganja jo lahko že akumulator ali manjša sončna celica, zato je primerna tudi tam, kjer ni dostopa do električne energije. Na voljo je tudi v brezžični različici, edina pomanjkljivost pa je, da stene ostajajo suhe le, dokler naprava deluje. Če jo izključimo, se kapilarna vlaga spet začene dvigovati po zidu.

Enako velja za brezžični elektronski izsuševalec vlage, ki ga ponujajo v podjetju Skosal in prav tako temelji na elektroosmozi. Deluje s pomočjo elektromagnetnih valov na različnih frekvencah, pri čemer se spreminja spekter frekvenc v zidovih in preprečuje nastanek napetostnih sil, ki kapilarno vlago potiskajo po zidu navzgor. Za namestitev naprave niso potrebni nobeni posegi v konstrukcijo, namesti se jo na steno, na tisto mesto, za katero strokovnjak pri ogledu objekta presodi, da bo njen učinek najbolj optimalen. Pri določanju mesta namestitve je treba upoštevati stopnjo vlage v zidovih, temperaturo sten, temperaturo prostorov, relativno vlažnost in druge parametre. Sistem odstrajnevanja vlage in plesni za delovanje porabi izjemno malo električne energije, deluje neslišno, učinek delovanja je opazen že po nekaj mesecih. Ena naprava zadošča za odpravo vlage na površini 200 kvadratnih metrov, torej za povprečno stanovanjsko hišo, v večje objekte jih je treba vgraditi več.

Posebne naprave, nameščene na steno, ki kapilarno vlago potiskajo po zidu proti tlom, delujejo na podlagi elektroosmoze. Edina pomanjkljivost je, da stene ostajajo suhe le, dokler naprava deluje.