Lani je bilo v Sloveniji 335 dimniških požarov, ki so nastali zaradi vžiga saj, iskrenja in neustreznega stanjaa dimniških naprav. Število rahlo pada, saj je najmanjše v preteklih petih letih.
|
Dimniški požar je vedno nevaren in zastrašujoč |
Redno čiščenje koristi
Čiščenje kotla in dimnika je neprijetno delo, ki tudi nekaj stane, vendar pa je tudi koristno. S čiščenjem izboljšamo požarno varnost ter zmanjšamo porabo kuriva, saj očiščena kurilna naprava deluje bolje. Milimeter debela plast saj v kurišču zmanjša učinkovitost kotla do 6%, za toliko pa se ob istem učinku poveča poraba. Po čiščenju ima zrak za zgorevanje neoviran dostop do kuriva in v dimnik, nevarnost zastrupitve ljudi z ogljikovim monoksidom (CO) pa se zmanjša. Ta zastrupitev spada med najpogostejše nenamerne zastrupitve s smrtnim izidom, na leto zaradi tega pri nas umre povprečno 5 ljudi. Če je stavba zaradi vgradnje novih oken zatesnjena, je potrebno naknadno omogočiti dostop zraka za zgorevanje do kurilne naprave z odpiranjem oken ali po posebnem dovodu.
|
Popravilo dimnika lahko izvedemo z vlaganjem nerjavnih cevi |
Urejena kotlovnica in podstreha
Varno delovanje kurilne naprave je povezano tudi z urejenim prostorom okrog nje. Preventivno in samozaščitno delovanje je boljše od vsakega zavarovanja ali številke gasilcev, ki jo znamo na pamet. Na podstreho in v okolico dimnika zato ne odlagamo nepotrebne krame, dostop do dimniških vratc naj bo neoviran. Za kurjenje uporabljamo samo dovoljene energente, odpadkov, plastike, odrezkov iveric ali kemijsko obdelanega lesa ne kurimo. Za čiščenje notranjih površin kurilnih naprav ni priporočena uporaba dodatka gorivu. Slednji znižuje vžigalno temperaturo saj, to pa je lahko vzrok za nastanek požara v dimniku.
Dimniški požar in posledice
Če je zgorevanje pravilno, višina in temperatura sten dimnika pa zadostna, bo tvorjenje saj in oblog na notranjih površinah zanemarljivo. Če ti pogoji niso izpolnjeni, lahko obloge zamašijo dimnik in še poslabšajo pogoje za zgorevanje. Ena od metod za čiščenje dimne cevi je kontroliran vžig saj v njem. Pri tem obloge zgorijo in odpadejo, dimnik pa je nato zelo enostavno očistiti. Ta poseg pa lahko povzroči poškodbe dimniških sten, zaradi izbruha isker in plamena na vrhu dimnika pa tudi požar, zato tak pristop odsvetujejo.
|
S sajami zasuta dimniška vratca po požaru |
Če pa pride do samovžiga, najprej zaslišimo karakteristično bobnenje, ki postaja vedno glasnejše. Plamen skozi peč potegne dodatne količine zraka, iz dimnika se najprej vali gost črn dim, na vrhu pa se pojavijo plameni in iskre. Dogodek je kar zastrašujoč, saj dimnik v tem trenutku deluje podobno kot reaktivni motor, vse skupaj pa traja nekaj minut. Če je dimnik kvaliteten in dobro zgrajen, bodo saje zgorele brez posledic. Če pa je sistem starejše izvedbe, je potrebno ves čas z otipavanjem kontrolirati vso površino stene v kateri je dimnik, od kleti do podstrešja, s čimer ugotavljamo pregrevanje in opazimo morebitne razpoke. Po takem dogodku je potrebno naslednji dan dimnik očistiti in pregledati, morebitne poškodbe pa odpraviti pred ponovnim kurjenjem.
|
Varianta z vstavljanjam keramičnih cevi z inox objemkami |
Ne glede na to, kako zastrašujoč je lahko dimniški požar, bolj nevarne od njega so poškodbe dimnika, ki so posledica dolgoletnih vremenskih vplivov. Malta med zidaki z leti postane porozna, vpija vodo, ki nato v kombinaciji s toploto dimnih plinov povzroča razpadanje sestavnih delov. Propadanje dimnika poteka od zgoraj navzdol, poleg zidarskih popravil pa je najučinkovitejše vstavljanje nove dimne cevi iz nerjaveče in ognjeodporne pločevine ali gradnja sodobnega dimnika od temelja navzgor.
Povezane vsebine
