Pred enim letom je bilo v javnosti mogoče zaznati veliko dvomov glede zanesljivosti oskrbe in cen zemeljskega plina. Leto pozneje je vse drugače. Tudi med krizno situacijo v lanskem letu je oskrba z zemeljskim plinom potekala nemoteno. Plinovodni sistem je dokazal, da je odporen in zanesljiv, skladišča plina so bila polna in odjemalcem vedno na voljo v zadostnih količinah.
V prihodnosti ga bosta nadomeščala še sintetični metan in vodik. Kljub temu bo imel v prihodnji energetski perspektivi pomembno vlogo, kajti obnovljivi viri potrebujejo podporo, poleg tega je plinska infrastruktura razvita in dobro deluje, zato je ni smiselno kar odpisati. Plin je po eni strani zanesljiv vir energije, kadar drugi viri niso na voljo, po drugi strani pa omogoča shranjevanje …
Da bi v EU zmanjšali odvisnost od ruskih fosilnih goriv, je Evropska komisija v načrtu REPower EU postavila cilj povečati proizvodnjo biometana s 3 milijard m3 (2020) na 35 milijard m3 do leta 2030. To pomeni več kot desetkratno povečanje tega bioplina, ki nastane iz biomase, obnovljivega vira energije.
