Strokovnjak s področja toplotnih črpalk, mag. Franc Pesjak je avtor teksta, iz katerega smo povzeli nekaj poudarkov. V njem je opisal najpogostejše prijeme prodajalcev, ki z navajanjem nestandardnih podatkov o svojih proizvodih, povečujejo zmedo na trgu, saj kupcem onemogočijo primerjavo. To se dogaja predvsem pri najpogosteje prodajanem proizvodu, toplotni črpalki zrak / voda. Pri tem je utemeljeval, zakaj klimi podobne toplotne črpalke, namenjene ogrevanju pozimi in hlajenju poleti, ne bodo nikoli dosegle učinkovitosti običajnih toplotnih črpalk, ki so tišje in energetsko učinkovitejše.
Nekaj lastnosti dobre toplotne črpalke
Toplotne črpalke zrak-voda morajo imeti visoka grelna števila (COP) ob polni obremenitvi, merjeno po standardu EN14511 in ob pogojih A-7/W35, to pa je prikaz zmogljivosti ob ekstremnih vremenskih pogojih (temperatura zraka -7°C, predtok iz TČ 35°C). Izdelek mora biti sposoben ogreti sanitarno vodo in (ali) ogrevalni sistem stavbe tudi kadar zunaj temperature padejo globlje pod ničlo. Meniji za krmiljenje morajo biti slovenski, s prikazom ur delovanja kompresorja in dodatnih električnih grelnikov. S temi podatki in porabljeno elektriko lahko šele ugotovimo, kakšna je resnična korist toplotnega stroja, ki smo ga vgradili.
Pozorno branje podatkov toplotne črpalke
Učinkovitost toplotne črpalke je običajno navedena pod oznako A2/W35 (zrak 2°C, predtok 35°C), saj je v teh pogojih potrebno pogosto odtaljevanje zunanje enote, vpliv na grelno število pa je velik. Če je tako izmerjen COP visok, to pomeni, da bodo letni stroški ogrevanja nizki.
Proizvajalci pa želijo svoj izdelek prikazati v čim lepši luči in meritev izvedejo pri A7/W35, (zrak +7, predtok 35°C). To naredijo namensko, saj je +7°C meja, ko zunanja enota še ne prične zamrzovati, upoštevanje energije za odtaljevanje pa bi močno zmanjšalo COP. Če temperatura zraka pade za 2 ali 3°C, se drastično zniža tudi grelno število, kar lahko pomeni, da postane toplotna črpalka skoraj nekoristna. Pod ničlo zmrzuje tudi kondenzat v zunanji enoti, v posodo za iztekanje pa nekateri vgrajujejo grelni kabel, njegove porabe pa ne vštejejo v COP, saj bi ga s tem znižali. Navedeno mora biti tudi, koliko energije bo porabljeno za odtaljevanje v triurnem intervalu, za pogon ventilatorja zunanje enote in delež porabe obtočne črpalke za premagovanje uporov pri pretoku skozi kondenzator, saj ta poraba spet zniža COP. Vse to sicer zahteva direktiva za določanje učinkovitosti, vprašanje pa je, ali je proizvajalec to upošteval.
Prednosti »pravih« toplotnih črpalk
Hladilni sistem teh izdelkov je zvarjen v delavnici, pod kontroliranimi pogoji, tesnost pa takoj izmerjena z detektorjem puščanja hladiva. S testom natančno preverijo pričakovano moč in grelno število, podatki na napravi pa kažejo njeno dejansko učinkovitost. Ima vgrajeno krmilno elektroniko, ki upošteva vremenske pogoje ter prilagaja grelno moč trenutnim potrebam. Zunanja enota je bogato dimenzionirana, z večjimi razmaki lamel, kar odločilno vpliva na ritem odtaljevanja in zmanjša glasnost ventilatorja, vsi ti ukrepi pa povišajo COP.
Klimam podobne toplotne črpalke imajo v tej primerjavi več pomanjkljivosti. Zaradi načina izvedbe hladilni sistem montažer dokonča na mestu postavitve, v različnih vremenskih in drugih pogojih, kar lahko vpliva na tesnost. Pri tem ima dolžina cevi s hladivom vpliv na grelno moč in COP, od teh povezav pa je odvisna tudi zanesljivost delovanja. Lamele zunanjega izmenjevalca so nameščene v manjših razmakih, saj mora naprava prestreči več toplote na manjši površini, ventilator ima višjo hitrost, s tem tudi porabo in hrupnost. V nočnem času lahko hitrost sicer zmanjšamo, s tem pa pade tudi grelna moč in grelno število. Za vse, tudi za toplotne stroje velja, da so izdelki, ki so proizvedeni za točno določen namen, vedno veliko boljši, kot kombinirane naprave z več različnimi funkcijami.
Povezane vsebine
