Kakovost zraka v slovenskih domovih: kaj razkrivajo meritve CO₂ in vlage?

Zrak v stanovanju je lahko na videz povsem normalen. Ni neprijetnega vonja, temperatura je prijetna in prostor deluje svež. Toda ali to pomeni, da je tudi kakovost zraka dobra? Kakovosti notranjega zraka namreč ne moremo zanesljivo oceniti samo po občutku. Koncentracija ogljikovega dioksida (CO₂), relativna vlažnost in temperatura so merljivi pokazatelji, ki nam povedo precej več o dejanskih razmerah v prostoru.

Prav zato je LUNOS v okviru projekta Slovenija, zadihaj! aprila začel sistematično spremljati kakovost zraka v slovenskih domovih. Rezultati kažejo, da težave s kakovostjo notranjega zraka niso redkost.

Prezračevalni sistem omogoča stalno izmenjavo zraka tudi ponoči, ko so okna zaprta in se CO₂ v spalnici sicer lahko hitro kopiči.

Kakovost zraka v stanovanju: zakaj občutek ni dovolj?

Človek se na razmere v prostoru hitro prilagodi. Zrak, ki se nam ob vstopu v prostor zdi zatohel, lahko po nekaj minutah skoraj ne zaznavamo več. To pa ne pomeni, da se je njegova kakovost izboljšala. Zato so pri ocenjevanju kakovosti zraka v stanovanju pomembne meritve. Med osnovnimi parametri, ki nam pomagajo razumeti notranje okolje, so:

• CO₂, ki je dober pokazatelj, kako učinkovito se prostor prezračuje glede na njegovo zasedenost,
• relativna vlažnost, ki vpliva na bivalno ugodje in lahko ob neustreznih vrednostih prispeva k težavam s kondenzacijo in plesnijo,
• temperatura, ki skupaj z vlago pomembno vpliva na občutek ugodja v prostoru.

Posamezna vrednost nam sicer ne pove vsega, spremljanje parametrov skozi daljše obdobje pa pokaže, kaj se v prostoru dejansko dogaja.

Kaj so pokazale meritve projekta Slovenija, zadihaj!?

Projekt Slovenija, zadihaj! povezuje ozaveščanje o kakovosti notranjega zraka z meritvami v dejanskih bivalnih okoljih. Namen projekta je pridobiti objektivne podatke in spodbuditi razpravo o kakovosti zraka, ki ga vsak dan dihamo doma.

Posamezna meritev je v povprečju trajala 7,2 dneva, povprečne izmerjene vrednosti pa so bile:

• CO₂: 871 ppm
• Relativna vlažnost: 52,9 %
• Temperatura: 23,2 °C

Toda povprečje ne pokaže celotne slike. Pri 77 % merjenih objektov so rezultati CO₂ presegali vrednosti, ki jih je projekt opredelil kot priporočene. Samo 23 % meritev je bilo uvrščenih med dobre rezultate. Pri relativni vlažnosti je 73 % objektov odstopalo od optimalnega območja, medtem ko je bilo 27 % rezultatov dobrih.

Merilnik kakovosti zraka v stanovanju prikazuje ključne podatke o CO₂, vlagi in temperaturi.

CO₂ v stanovanju: kaj nam pove?

CO₂ je eden najbolj uporabnih pokazateljev učinkovitosti prezračevanja prostora. Ljudje ga z dihanjem neprestano oddajamo v prostor, zato njegova koncentracija v zasedenih prostorih postopoma narašča, če ni zagotovljena zadostna izmenjava zraka. To je še posebej pomembno v prostorih, kjer preživimo veliko časa – na primer v spalnicah, otroških sobah, dnevnih sobah in pisarnah.

Meritve v projektu Slovenija, zadihaj! so pokazale še en zanimiv vzorec: najvišje koncentracije CO₂ so bile zaznane ponoči, ko so prostori zaprti.  To je logično. V spalnici lahko ena ali dve osebi preživita sedem ali osem ur, vrata in okna pa so večino časa zaprta. Brez zadostne izmenjave zraka se CO₂ skozi noč kopiči.

Zakaj je zrak v spalnici zjutraj pogosto zatohel?

Zjutraj pogosto najprej opazimo vonj ali občutek »težkega zraka«. V ozadju pa je lahko preprosto nezadostna izmenjava zraka skozi več ur. Odpiranje okna pred spanjem prostor sicer hitro prezrači, vendar ne zagotavlja izmenjave zraka skozi celotno noč. Če želimo vedeti, kaj se dejansko dogaja, je precej bolj povedna večurna oziroma večdnevna meritev.

Relativna vlažnost: druga polovica zgodbe

Pri kakovosti notranjega zraka pogosto govorimo predvsem o CO₂, vendar je pomembna tudi relativna vlažnost zraka. V projektu je kar 73 % merjenih objektov odstopalo od območja, ki je bilo pri analizi opredeljeno kot optimalno. Povečana relativna vlažnost lahko poveča možnost kondenzacije ter ustvari ugodnejše pogoje za razvoj plesni.

Vlaga v stanovanju nastaja vsak dan – pri kuhanju, prhanju, sušenju perila, čiščenju in že samo z dihanjem stanovalcev. Če se ne odvaja dovolj učinkovito, se lahko začne nabirati v notranjem okolju. Zato težave s plesnijo pogosto niso zgolj vprašanje temperature ali izolacije. Pomembno je razumeti tudi, koliko vlage nastaja in kako učinkovito jo iz prostora odvajamo.

Zakaj so sodobni domovi lahko bolj občutljivi na slab zrak?

Energetska učinkovitost stavb se je v zadnjih desetletjih močno izboljšala. Nova okna, boljša izolacija in zmanjševanje nenadzorovanih toplotnih izgub imajo pomembne prednosti. Hkrati pa bolj zrakotesen objekt pomeni manj nenadzorovane izmenjave zraka skozi netesnosti stavbnega ovoja.

Če po menjavi oken ali energetski sanaciji ne poskrbimo tudi za ustrezno prezračevanje, lahko v prostoru hitreje naraščata koncentracija CO₂ in vlaga. Zato energetsko učinkovitega doma danes ne moremo obravnavati samo skozi vprašanje, koliko energije porabi, ampak tudi, kakšno notranje okolje zagotavlja ljudem, ki v njem živijo.

Odpiranje oken ali prezračevalni sistem?

Najpreprostejši način prezračevanja je še vedno odpiranje oken. Kratko in intenzivno zračenje lahko hitro zamenja večjo količino zraka v prostoru. Težava je predvsem v tem, da je tak način odvisen od uporabnika. Okna moramo odpirati dovolj pogosto in ob pravem času – tudi ponoči, med odsotnostjo ali pozimi, ko zunanje temperature niso prijetne. Pri prezračevanju z rekuperacijo izmenjava zraka poteka nadzorovano. Izrabljen zrak se odvaja, svež zunanji zrak pa dovaja v prostor, pri čemer sistem zmanjšuje energijske izgube, povezane s prezračevanjem.

Decentralno prezračevanje omogoča nadzorovano izmenjavo zraka tudi pri zaprtih oknih skozi vse leto.

Najprej izmerimo, potem ukrepajmo

Ena pomembnejših ugotovitev projekta Slovenija, zadihaj! je pravzaprav zelo preprosta: kakovosti zraka ni smiselno ocenjevati samo na podlagi občutka. Merjenje CO₂, relativne vlažnosti in temperature omogoča precej boljši vpogled v to, kaj se v našem domu dogaja čez dan in ponoči.

Kaj torej dejansko dihamo doma?

Odgovor je odvisen od prostora, števila ljudi, njihovih navad, zrakotesnosti stavbe in načina prezračevanja. Toda podatki projekta Slovenija, zadihaj! opozarjajo na nekaj pomembnega: med analiziranimi domovi je imelo več kot tri četrtine povišane koncentracije CO₂, skoraj enak delež pa je odstopal tudi pri relativni vlažnosti.

Zato je pri kakovosti notranjega zraka smiselno narediti isto, kar že počnemo pri porabi energije, temperaturi ali vlagi: meriti, razumeti podatke in ukrepati.

Želite izboljšati kakovost zraka v svojem domu?
Če razmišljate o prezračevanju ali želite izvedeti, katera rešitev je primerna za vaše stanovanje ali hišo, oddajte povpraševanje in pridobite več informacij.