Ali je reforma omrežninskega akta dosegla zastavljene cilje?
Ob poročanju ELES-a se poraja vprašanje, ali reforma omrežninskega akta prinaša želene koristi. Opazovalec, ki spremlja novice v medijih dobi vtis, da so spremembe z omrežninskim aktom med porabniki elektrike povzročile precej zmede in negotovosti, operater pa je utrpel izgube.
Namesto bolj jasnih pravil in spodbud za učinkovito rabo elektrike imamo danes zapleten sistem omrežninskih blokov, nerazumevanje javnosti ter tudi slabše pogoje za investicije. Zato se zdi, da smo izgubili vsi – porabniki električne energije, ELES in država.
Namen reforme
Namen omrežninske reforme je bil sodobnejši, pravičnejši in spodbuden sistem obračunavanja omrežnine, ki bi prinesel stabilnejše prihodke in motiviral uporabnike k učinkovitejši porabi. Rezultati v praksi pa so danes precej drugačni, uporabniki se soočajo z zapletenimi bloki in urniki, ELES je v prvem letu utrpel 52 milijonov evrov manj prihodkov, investicijska moč sistema je dodatno oslabljena.
Če pogledamo širše, najbrž reforma omrežninskega akta ni zgrešena, temveč potrebna, a izvedba v Sloveniji je pokazala veliko pomanjkljivosti: premalo komunikacije, neuravnotežen finančni model in prehiter prehod brez faznega uvajanja.
Več o novem obračunavanju omrežnine in vplivu na cene elektrike si lahko preberete v našem članku – Omrežnina po novem.
.
Izguba prihodkov zaradi nove omrežnine
ELES je v letnem poročilu za leto 2024 razkril, da bo zaradi reforme omrežnine ustvaril znatno manj prihodkov kot po starem sistemu. Dodatno je k izpadu prispeval še interventni zakon, ki je ukinil plačevanje omrežnine za najdražji blok in odnesel 18,6 milijona evrov. Čeprav je javnost sprva pričakovala, da bo reforma pomenila več denarja za operaterja, se je zgodilo nasprotno.
Vzdržnost in nujnost sprememb
Prihodki iz omrežnine že dolgo ne zadoščajo niti za vzdrževanje niti za nove naložbe. Leta 2024 je ELES pokril izpad prihodkov tudi pri elektrodistribucijskih podjetjih, kar pa dolgoročno ni vzdržno. Direktor Mervar opozarja, da bo treba tarife v prihodnjih letih zvišati, saj brez dodatnih sredstev ni mogoče zagotavljati stabilne oskrbe in modernizacije omrežja.
Direktor ELES-a Aleksander Mervar opozarja, da nova omrežnina dolgoročno ne zagotavlja stabilnih prihodkov.
Začasna rešitev v čezmejnih prihodkih
Izpad prihodkov iz omrežnine trenutno nadomeščajo prihodki iz trženja čezmejnih prenosnih zmogljivosti, ki so leta 2024 prinesli skoraj 200 milijonov evrov. Toda po letu 2027 bodo ti prihodki nižji, saj se bo spremenila struktura evropskega elektroenergetskega trga. Če tega vira ne bi bilo, bi bila današnja omrežnina po Mervarjevih besedah že 40 odstotkov prenizka. Zato je jasno, da sedanji sistem omrežnine brez prilagoditev ne bo vzdržen.
Povzeto po Naš Stik, avtor Staš Zgonik
