Motor z notranjim zgorevanjem je premična in komplicirana kemična tovarna. Ima izjemno slab izkoristek, saj od vsakega litra bencina 6 deci spremeni v toploto in izpušne pline, samo ostanek služi resničnemu premikanju naprej.
Klasični avto ima povprečno 2000 premikajočih delov. Električni avtomobili jih imajo 200. Električni avto ima izjemen izkoristek, saj 80 do 90 % elektrike spremeni v gibanje, nima zamotanega menjalnika, sklopke, sistema za vbrizg in dovod goriva, karterja z oljem, številnih jermenov, ter je brez izpušnega sistema, torej brez vzdrževanja. Za pogon pa potrebuje razmeroma masiven paket baterij, ki tehtajo od 20 do 25% mase vozila. V zelo kratkem času je električni avtomobil postal zrel industrijski proizvod, zato je zaton avtomobilov na nafto ali bencin bolj tehnološko kot energetsko vprašanje.
Zbudil jih je šele Tesla
Vpliv na okolje med izdelavo običajnega ali električnega je približno enak, vendar bo električni na cesti trikrat čistejši. V svetovnem merilu so proizvajalci zaspali, saj so vodje tovarn običajnih avtomobilov stavili na razne izboljšave, turbine, vbrizg in čiščenje izpušnih plinov in lepotne trike. V trenutku, ko je Tesla prodal skoraj pol milijona električnih vozil, ki sploh še niso bila izdelana, je vsem naftarjem in bencinarjem postalo jasno, da bo elektrika zmagala.
Proizvajalce električnih avtov pa je spet zaneslo, saj vgrajujejo kopico nepotrebnih tehnoloških igrač, ki z vožnjo nimajo nobene zveze in se običajno prve pokvarijo. Tudi cene vozil na baterijski pogon so razmeroma znosne in se bodo v prihodnje še zniževale. Kupcem v EU ni težko odšteti skoraj 40.000 € za dizelsko cestno zverino, zato je povprečno 26.000 € za električnega kar sprejemljiva cena, če upoštevamo še subvencije.
V električni mobilnosti so podpore pri nas enake kot v drugje v EU. Da bi drugo vozilov družini postal električni avto, ni nobenih ovir, razen morda v glavah. Pri tem rahlo pomagajo tudi mediji, ki stalno iščejo dlake v jajcu in delajo iz malenkosti probleme. Za električni avtomobil dobi kupec subvencijo in še eko kredit, kar pomeni, da bo mesečni obrok ob nabavi enak ali malo višji, kot bi plačali za gorivo in servise. Pri nas se število električnih avtov vsako leto podvoji, vprašanje je samo, če bo na razpolago dovolj avtov za vse.
Z rastjo prodaje se bo na trgu pojavilo več rabljenih električnih avtov za še ugodnejšo ceno. Prevoženi kilometri takih avtov niso problem, saj so na primer Teslina vozila po 500 do 600.000 kilometrih še v odličnem stanju.
Električni avto in polnjenje - garaža je dobra rešitev
Vsi, ki imajo garažo z električnim priključkom, imajo polnjenje baterij vozila rešeno, saj garaža postane polnilnik. Če elektrika prihaja še iz fotovoltaike, so kombinacije z javnim omrežjem odlična rešitev. Avto lahko postane zalogovnik energije za hišne potrebe, če bi zaradi viharjev odpovedala javna oskrba. Sodobna priključna vtičnica s pametno elektroniko lahko kombinira vse vire, postane vir elektrike za zmanjševanje konične porabe v javnem sektorju in polni akumulatorje v času nižje tarife. Tudi vožnja je za polovico cenejša. Običajni avto s porabo 7 litrov na 100 km za to razdaljo stane uporabnika okrog 10 €, električni avto, ki za enako pot porabi do 18 kWh elektrike pa nekaj čez 5 €.
Trenutno so pri nas javna parkirišča za električne avte skoraj vedno prazna, zato tudi parkiranje v centru ni problem. Po letu 2030 pa v Sloveniji ne bo več dovoljena prva registracija avtomobilov z notranjim zgorevanjem, torej bo elektrika tudi edina rešitev. V resnici naši avtomobili stojijo povprečno kar 23 ur na dan, zato je časa za počasno polnjenje več kot dovolj. Okrog 10% voznikov nikoli ne prekorači znamke 20.000 prevoženih km na leto. Večina jih dnevno prevozi od 20 do največ 60 km, zato je doseg “samo” 300 km z enim polnjenjem čista psihološka zavora.
Paket baterij v električnem avtu doseže do 25% mase vozila, okrog 270 kg
Razogljičenje je nujno
Z električnim osebnim avtom zmanjšamo obremenitev okolja z ogljikom in hrupom ter dobimo dostop v mestna središča, ki so za nekatera klasična vozila že zaprta. “Športni” vozniki bodo dobili v roke avto z izjemnimi pospeški, ki se ob zaviranju ali vožnji po klancu navzdol polni, varčni pa večji doseg. Zato se vprašamo, kako je možno, da se električni avti niso znašli na cestah že veliko prej. Ne glede na to ali vprašanje postavi energetik ali okoljevarstvenik.
Tekme električnih dirkalnikov Formula E so na sporedu od 2014
Če še komu ni jasno. To kar delamo planetu v zadnjih 100 letih, in pri tem še kar vztrajamo, bomo “popravljali” najmanj naslednjih 1000 let, če se prej ne bomo upepelili sami. Zato, čim prej na elektriko, od kosilnice za travo do avta.
Povezane vsebine
