Kakšne fasade izbiramo slovenci?

Danes lahko izbiramo med mnogoštevilnimi izolacijskimi fasadami, pri čemer se investitorji najpogosteje odločajo na osnovi vrste izolacije. Katere izolacije so dejansko v prednosti po kakovosti in energetski učinkovitosti, smo se pogovarjali z izvajalcem fasad Sebastijanom Mulec iz podjetja Final inženiring iz Maribora, ki je v zadnjih letih preizkusil različne izolacijske materiale in fasadne sisteme v praksi.

Fasade so izvedli na mnogih poslovnih, večstanovanjskih zgradbah in zasebnih hišah, hkrati pa  se v podjetju ukvarjajo z izdelavo energetskih izkaznic.

Praksa na področju fasad

Fasaderji žal pogosto posegamo po EPS izolaciji, ker trg  tako zahteva. Na splošno se lastniki zgradb premalo zavedajo kvalitete vgrajenega izolacijskega materiala, za nekaj več denarja bi lahko vgrajevali precej boljšo izolacijo. Žal je na tržišču pri izgradnji fasad prepogosto merilo nizka cena. Pri starejših objektih je absolutno smiselno toplotno izolirati zunanji ovoj objekta in zamenjati stavbno pohištvo. Investicija se v kratkem poplača s prihranki. V večini primerov naših referenčnih objektov, kjer smo adaptirali fasado, se je poraba energenta za ogrevanje skoraj prepolovila.

Kako ločevati fasadne sisteme?

Fasadne sisteme lahko na preprostejši način ločimo po vrsti vgrajene izolacije in uporabljenega pritrdilnega materiala. Izpostavil bi dva,  v tem članku ne morem zajeti vseh fasadnih sistemov. Najbolj razširjen sistem  je sistem z izolacijo EPS (ekspandirani polistiren), pregovorno bolje poznan kot stiropor (navadni beli ali grafitni). Toplotna izolacija s stiroporom (EPS) združuje solidno toplotno izolacijo,  relativno ugodno ceno in enostavno izvedbo, vendar je nerazgradljiv. Precej manj se vgrajujejo t.i. ’’open’’ EPS sistemi.

Druga pogosto uporabljena izolacija je kamena volna, ki ima nekoliko višjo ceno, njene prednosti so dobra zvočna in toplotna izolativnost, negorljivost in paro propustnost. V porastu so izolacije z izboljšano toplotno izolativnostjo, predvsem na račun tanjše debeline izolacije, če jo primerjamo s klasičnim EPS sistemom.

Posledice slabo izdelanih fasad so nepopravljive – objekt je na slabšem kot pred sanacijo

Uporabniki niso dovolj osveščeni o učinkoviti rabi energije v stavbah. Žal je tako v vsaj 80% primerov in odločitev se običajno nagiba v korist najcenejšega fasadnega sistema. Pri slabo izoliranem objektu dejansko nastaja več težav z vlago in plesnijo, kot pred vgradnjo izolacijske fasade.

Ali določeni fasadni sistemi »dihajo« s hišo vred?

Glede paro propustnosti določene vrste izolacije se ne bi opredeljeval, saj pri posameznih fasadnih sistemih levji delež nosi vgrajeni izolacijski material. Ali EPS, kamena volna, XPS, izolacija z izboljšano toplotno izolativnostjo, termo ometi, ali celuloza iz kosmičev, ipd., se v praksi namreč izbirajo izključno glede na razpoložljive finančne zmogljivosti investitorja.

Ne bi se štel med energetske strokovnjake in širil nepreverjene informacije, vendar praksa na terenu kaže drugačno sliko kot teorija. Z nekaj prebranimi članki, je vsakomur jasno, da je potrebno vsak objekt energetsko zaščititi, ne glede na vrsto izbranega izolacijskega materiala. Seveda pa bi fasaderji morali pred odločitvijo investitorja seznaniti z večimi opcijami fasadnih sistemov in ne favorizirati posamične sisteme, ki so zanje najbolj ugodni.

EKO sklad je letos namenil nekaj več sredstev za energetsko sanacijo objektov

Na srečo imamo v Sloveniji Eko sklad, ki na nek način določa smernice za razvoj tega področja. Zato svetujem vsakomur, ki razmišlja o energetski prenovi svojega doma ali večstanovanjske stavbe, da izpolni vlogo za nepovratna sredstva. Izpolnjevanje vloge je enostavno in ne zahteva posebnega znanja. V kolikor se kljub temu pojavijo vprašanja pri izpolnjevanju vloge za nepovratna sredstva, radi pomagamo in izpolnimo svoj del.

Nepovratne spodbude  za fasade v letu 2015

Eko sklad nepovratne finančne spodbude v letu 2015 dodeljuje za nakup in vgradnjo fasadnega sistema z najmanj 18 cm toplotne izolacije, pri čemer lahko toplotna prevodnost toplotne izolacije znaša λ ≤ 0,045 W/mK. Debelina toplotne izolacije fasadnega sistema je lahko tudi manjša, če je izkazano razmerje λ/d ≤ 0,250 W/m2K. Navedeno razmerje mora biti izkazano tudi v primeru fasadnega sistema s toplotno izolacijo iz naravnih materialov, in sicer ne glede na vrednost toplotne prevodnosti (λ).

V primeru, da je na stanovanjski stavbi že vgrajen fasadni sistem s toplotno izolacijo, se lahko izvede naložba z dodatno toplotno izolacijo. Pri izračunu potrebne dodatne nove toplotne izolacije se upošteva vrednost toplotne prevodnosti obstoječe toplotne izolacije λ = 0,045 W/mK in debelina obstoječe toplotne izolacije (dobst), ki je razvidna iz merilnega traku na fotografiji obstoječega stanja. Z dodano novo izolacijo je potrebno izpolniti zahteve po naslednji enačbi, s katero se zagotovi zahtevano razmerje λ/d ≤ 0,250 W/m2K:

Novo:

Nepovratne spodbude samo za starejše zgradbe z gradbenim dovoljenjem pred 2003

Nepovratna finančna spodbuda je lahko dodeljena le za starejše stanovanjske stavbe, za gradnjo katerih je bilo gradbeno dovoljenje izdano pred 1. 1. 2003, morebitno gradbeno dovoljenje za legalizacijo stavbe, zgrajene pred 1. 1. 2003, pa pred oddajo vloge po tem javnem pozivu. Za dele stanovanjskih stavb, ki so bili zgrajeni po 1. 1. 2003, nepovratna finančna spodbuda ne more biti dodeljena.