V pitni vodi so raztopljene snovi, katerih količina in vrsta je odvisna od področja kjer voda izvira. Trdota je posledica kalcijevih in magnezijevih karbonatov in sulfatov v vodi. V odvisnosti od koncentracije teh soli, so vode bolj ali manj trde. Trdoto vode izražamo kot vsebnost CaCO3 v vodi.
Preprost znak trdote je nepenjenje mila, zobne paste ali večja poraba detergentov. Pri kuhanju ostane na stenah posode težje odstranljiva bela obroba, mrežice na pipah so obložene, curki vode so neenakomerni. Obloge apnenca povzročajo probleme pri grelnikih vode, povečajo stroške za ogrevanje, življenjska doba pa je krajša.
Vodni kamen zvišuje stroške in uničuje gospodinjske aparate
V Sloveniji v praksi uporabljamo nemške stopinje, najpogosteje pa trdoto vode opisujemo z lestvico trdote vode:
- od 0 do 4°dH - zelo mehka voda
- od 4 do 8°dH - mehka voda
- od 8 do 12°dH - srednje trda voda
- od 12 do 18°dH - dokaj trda voda
- od 18 do 30°dH - trda voda
- nad 30°dH - zelo trda voda.
Kemično mehčanje vode
Reševanje problema vodnega kamna je odvisno od namena uporabe vode. Če voda ni namenjena pitju in pripravi hrane ampak za hlajenje, napajanje, ali delovanje strojev se poslužujemo kemičnega mehčanja vode, ki je od vseh načinov najbolj učinkovito in iz vode karbonate dejansko odstrani. T.i. ionsko izmenjavo predstavlja posoda z ionsko maso, posoda s soljo in programator z ventili. Voda iz vodovodnega omrežja teče preko ionske mase (običajo so to zrnca posebne smole), kalcijevi in magnezijevi ioni pa se nanjo vežejo.
Ionska mehčalna naprava
Programator (glede na prednastavljen čas ali volumen vode) med 2 in 3 uro ponoči sproži spiranje te mase s slano vodo iz druge posode, kalcijevi in magnezijevi ioni pa pri tem preidejo na NaCl. Pri tem procesu regeneracije ionske mase se porablja električna energija, sol in voda. Ionski izmenjevalci morajo biti glede na trdoto in porabo vode primerno dimenzionirani, hkrati je zaželjeno, da so opremljeni tudi z napravo za dezinfekcijo vode, sicer so bakterije v ionski masi praktično neizbežen pojav. Boljše naprave so opremljene tudi z by-pass ventili, ki z mešanjem obdelane in surove vode omogočajo nastavljanje trdote vode, vedno pa je potreben še mehanski filter pred samim ionskim izmenjevalcem. Kemična sestava obdelane vode se pri procesu ionske izmenjave spremeni, saj se v vodo namesto kalcijevih in magnezijevih ionov izločijo H+, Na+ ali OH-, ki so bili prej vezani na ionski izmenjevalnik.
Neobdelana in obdelana voda pod mikroskopom
Mehčanje sanitarne vode
Za mehčanje vode najpogosteje uporabljamo polifosfatne mehčalnike, ki so v obliki kristalov, prahu ali v tekočem stanju. Pri posodah s kristali je izločanje P2O5 ali drugega mehčala precej neenakomerno. Kadar je ta v obliki prahu, dozirne naprave poskrbijo za enakomernejšo porazdelitev, vodovodni števci preko impulzov krmilijo dozirno črpalko, ta pa v vodo brizga kapljice mehčala pa to nalogo opravijo najbolje. Mehčala v vodi zavirajo rast kristalov in izločanje apnenca, vendar so običajno učinkovite le do temperatur okrog 45°C, redka več. Sicer naj bi bile količine mehčalnih sredstev v vodi v okviru dovoljenih vrednosti od 1 do 5mg/L vode, vendar je s tem kemična sestava vode že spremenjena. Slabost postopka je, da fosfati posredno zmanjšujejo privlačnost oziroma uporabnost površinskih voda. Tako so fosfate v pralnih praških zamenjali z drugimi spojinami (NTA - nitrilotriocetna kislina).
Mehčanje pitne vode
Za vodo ki se uporablja za pitje in pripravo hrane največkrat uporabljamo tako naprave za fizikalno obdelavo vode, ki ne spremenijo kemične sestave vode, temveč le fizikalne lastnosti. Največkrat so to naprave s permanentnimi magneti, ki začasno namagnetijo raztopljene delce snovi v vodi, na te delce pa se pripojijo kalcijevi in magnezijevi ioni in skupaj z njimi potujejo z vodo naprej. Tudi v primeru ko voda izhlapi, ostanki vodnega kamna niso v obliki trdih belih lis, ampak finega, enakomernega belega prahu, ki se brez uporabe čistil zlahka obriše.
Renomirani proizvajalci so v sodelovanju z inštituti odkrili zapletene zakonitosti magnetne obdelave vode, ter izdelali magnete naprave za fizikalno obdelavo vode. Vendar le pravilno usmerjena in močna magnetna polja z ustreznim pretokom vode dajejo zadovoljive rezultate. Množica malih posnemovalcev, ki so v napravah videli le magnet in ga zaradi lažje montaže postavili na cev v industriji praviloma ni imelo uspeha, pri hišni uporabi pa je bila učinkovitost bolj spretnost prodajalca, kot pa dejanski učinkovitost omenjene naprave. Na trgu se pojavljajo različne nove, alternativne metode, vendar se te elektromagnetne obdelave, indukcijske zanke, prenos informacij, ultrazvočno mehčanje ali oscilacijsko mehčanje v praksi niso uveljavile.
Preberite tudi: Filter za vodo pogoj za čisto pitno vodo
Problem zdrave pitne vode postaja vsak dan bolj aktualen, javna podjetja pa zaradi onesnaženja ne morejo vedno zagotavljati neoporečne in kakovostne vode vsem porabnikom. Če želimo iz vode odstraniti nečistoče in kemikalije, je odločitev za filter za vodo rešitev pred zastrupljenjem telesa.
Nova metoda združevanje ionov soli okrog namagnetenih jeder
Še najbližje praktični uporabi je nova metoda spreminjanja lastnosti vodnega kamna z zbiranja kalcijevih in magnezijevih ionov okrog posebne mase natančno oblikovanih jeder, ki zaradi površinskih napetosti in negativnega naboja privlačijo pozitivne kalcijeve in magnezijeve ione toliko časa, da ti presežejo določeno kritično maso, takrat pa se v zbrani v obliki gruč odlepijo in z vodo potujejo naprej. S tem se prosto jedro očisti in začne zbirati nov »paket«. Nemško, neodvisno združenje strokovnjakov za vodo DVGW je metodo ocenilo kot zelo uspešno, sama metoda pa ne potrebuje električne energije, soli in vode za izpiranje. Kemična sestava vode ostaja enaka, postopek pa je učinkovit do temperature 60°C, za višje temperature pa se uporablja termično odpornejšo maso.
Združevanje ionov soli okrog namagnetenih jeder
Vsa morebitna dodatna vprašanja napišite v spodnji kontaktni obrazec, kjer vam bomo poskušali odgovoriti v najkrajšem času.
Povezane vsebine
