Odkar Eko sklad dodeljuje subvencije fizičnim osebam za naložbe v naprave za samooskrbo z elektriko se pričakovano povečuje zanimanje za postavitev sončnih elektrarn, hkrati pa se sproža vprašanje o tem kaj nam samooskrba z elektriko prinese koristnega, kaj samooskrba je, kako deluje in komu je namenjena.

 

Kako deluje samooskrba z elektriko?

Samooskrba z elektriko je mehanizem za spodbujanje sončnih elektrarn in drugih manjših naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov ter porabe električne energije na istem mestu. Samooskrba z elektriko je bolje poznana tudi z izrazom »net metering«, kar pomeni neto meritev ali neto obračun. Osnovna predpostavka tega koncepta je, da se lastnikom sončnih elektrarn in drugih mikro naprav na obnovljive vire, ki zaradi nestalne proizvodnje iz takih naprav, v določenih trenutkih proizvedejo več energije, kot je porabijo. Ob tem odvečno energijo oddajo v javno omrežje, iz omrežja pa energijo jemljejo, ko njihove potrebe presegajo proizvodnjo njihove naprave.

Mehanizem se najlepše predstavi na primeru sončnih elektrarn. Slednje v lepih sončnih dneh proizvedejo precejšnje količine energije ravno v urah, ko je poraba navadno nizka. Uporabniki, vključeni v samooskrbo imajo možnost viške energije porabiti v urah, ko njihova elektrarna ne proizvaja dovolj elektrike.

 sončne elektrarne samooskrba z elektriko

 

Lastniki teh naprav in sončnih elektrarn morajo biti opremljeni s števcem, ki meri tako odjem, kot oddajo v omrežje. Pomembna značilnost mehanizma samooskrbe je tudi ta, da v primeru, ko je v določenem obračunskem obdobju proizvodnja višja od odjema, za to energijo ni kompenzacije. Preko tega se skuša preprečiti predimenzioniranje proizvodnih naprav, saj bi to lahko vodilo v neracionalno rabo energije.

 

Kakšne so prednosti in slabosti samooskrbe z elektriko?

Prednosti, ki jih poudarjajo zagovorniki samooskrbe z elektriko, so številne. Države se za samooskrbo odločajo zaradi spodbujanja prehoda v brezogljično družbo ter novih delovnih mest, ki jih bo doprinesel zagon investicij v sončne elektrarne. Samooskrba z elektriko zmanjšuje energetsko uvozno odvisnost, manjša izgube zaradi bližine izvora in ponora energije, ter razbremenjuje državne podporne sheme za proizvodnjo iz obnovljivih virov. Hkrati se poudarja tudi pozitivne učinke, ki naj bi jih obratovanje sončnih elektrarn in drugih naprav lahko imelo na distribucijsko omrežje (stabilizacija napetosti preko inverterjev, zmanjšanje obremenitve omrežja).

 

V Sloveniji se je po uveljavitvi samooskrbe z elektriko v letu 2016 v elektrodistribucijsko omrežje priključilo 135 naprav, od tega 130 sončnih elektrarn in 5 malih hidroelektrarn. Njihova skupna nazivna moč je znašala 1 MW. Po ocenah slovenskega operaterja trga z elektriko, so v letu 2016 te naprave skupno proizvedle nekaj manj kot 600 MWh elektrike.

 

samooskrba z elektriko slovenija 2016
Samooskrba z elektriko: kumulativno število priklopov naprav za samooskrbo po elektrodistribucijskih podjetjih v letu 2016.

 

 

Ali drži, da lahko samooskrba z elektriko ogrozi stabilnost elektro energetskega sistema?

Okrog tehničnih učinkov vpeljevanja naprav, ki jih vzpodbuja samooskrba se v strokovnih krogih pojavlja največ nesoglasij. S strani elektro-operaterjev prihajajo opozorila o negotovostih, ki jih ta nov tip uporabnikov, ki so lahko hkrati porabniki in proizvajalci električne energije, prinaša. Slišati je argumente, da so ti uporabniki vir nestabilnosti za omrežje ter da slednje, brez večjih investicij in prilagoditev, ni sposobno prenesti prevelikega navala novih priklopov sončnih elektrarn in drugih malih podobnih proizvodnih naprav elektrike.

Drugi večji negativni vpliv, ki je neposredno povezan s shemami samooskrbe z elektriko, je izpad prihodka iz naslova omrežnin pri teh uporabnikih. Elektro-operaterji namreč izpostavljajo, da so zaradi nudenja možnosti, tako odjema, kot oddaje energije pri teh uporabnikih, stroški, ki jih povzročajo pri upravljanju omrežja, višji v primerjavi s klasičnim odjemom. Posledično se ti višji stroški porazdelijo med vse ostale uporabnike distribucijskega omrežja.

Hkrati je odprto vprašanje o vplivu samooskrbe z elektrike ali gre pri tem za učinkovito rabo energije. Ta mehanizem namreč nima vzvodov, ki bi uporabnike motiviral potrošiti čim več energije v urah, ko je največ proizvedejo, kar bi tudi prinašalo predhodno opisane pozitivne učinke na omrežja. Uporabnik ima možnost, da svojih potrošnih navad ne spremeni, saj mu je elektrika vedno na razpolago. Zgodi se lahko, da bi v primeru dobrih pogojev za proizvodnjo elektrike, energijo neracionalno trošil, kot jo pa na koncu neodplačno prepustil svojemu dobavitelju ali operaterju.

 

           

Samooskrba z elektriko, glavne značilnosti:

 

  • Vključijo se lahko naprave, katerih največja nazivna moč je 11 kVA in ne sme presegati priključne moči iz soglasja za priključitev;
  • Vključijo se lahko proizvodne naprave, ki izrabljajo sončno, vodno ali vetrno energijo;
  • Lastnik naprave za samooskrbo je lahko gospodinjski odjemalec ali mali poslovni odjemalec;
  • Morebitna presežna količina oddane električne energije v obračunskem obdobju se neodplačno prenese v last izbranega dobavitelja;
  • Na mesečni ravni lastniki naprav za samooskrbo plačujejo le omrežnino, prispevke in ostale dajatve, ki so vezane na obračunsko moč,
  • Obračunsko obdobje je eno koledarsko leto.

 

Slovenska različica samooskrbe z elektriko

Slovenjenje pojma »net metering«, oziroma poimenovanje samooskrba z elektriko je nekoliko zavajajoče, saj v praksi ne gre za čisto samooskrbo. Kot že omenjeno se lastniki proizvodnih naprav namreč brez pomoči javnega omrežja ne bi mogli samooskrbovati z elektriko, temveč potrebujejo distribucijsko omrežje, ki jim omogoča oddajo viškov proizvodnje, ter možnost odjema elektrike, ko njihove naprave ne proizvajajo elektrike. Distribucijsko omrežje torej v okviru tega ukrepa deluje kot njihov hranilnik, baterija.

 

baner soncne elektrarne

 

Komu je namenjena samooskrba z elektriko?

Samooskrba z elektriko je namenjena gospodinjskim in malim odjemalcem, ki bodo s sončnimi elektrarnami in drugimi napravami za proizvodnjo elektrike pokrivale lastni odjem. Zaradi tega so bili v okviru Uredbe samooskrbe z elektriko poenostavljeni administrativni postopki. Pred priklopom naprave za samooskrbo je sicer še vedno potrebno pri elektro-operaterju pridobiti soglasje oz. spremembo soglasja za priključitev.

 

Kje do primerjalnih ponudb za sončne elektrarne?

Po uvedbi samooskrbe z elektriko so ponovno oživeli ponudniki za postavitev sončnih elektrarn, ki so po zaprtju stare podporne sheme bolj ali manj stagnirali. Seznam takih ponudnikov, ki izvedejo tudi priklope naprav za samooskrbo na ključ, se stalno povečuje, z novimi poslovnimi modeli pa so se na področje samooskrbe vključili tudi nekateri dobavitelji električne energije. Ponudniki pogosto za sončne elektrarne obljubljajo vračilne dobe, ki so krajše od desetih let. Za vašo samooskrbo z elektriko za vaš primer objekta preverite izračun prihrankov in stroškov s pomočjo Kalkulatorja oceni prihranek energije in oddajte povpraševanje aktualnim ponudnikom sončnih elektrarn z obrazcem TUKAJ.

 

Podobni članki

IZKORISTI UGODNO PONUDBO

Kalkulator Oceni prihranek energije je novo priročno večnamensko spletno orodje, ki vam pojasni koliko prihranite s prehodom na novi energent, novi ogrevalni sistem, sončno elektrarno in električni avto.

Prodajo gradbenega materiala v aprilu rešuje spletna trgovina. Vendar, ker so storitve za izvedbo gradbenih del v poseljenih zgradbah od sredine marca zaustavljene, bodo gospodarske posledice...

Večina investitorjev se sprašuje ali je cena sončne elektrarne sprejemljiva za slovenski žep ter koliko prihranimo. Odgovore nam je pojasnil predstavnik podjetja Enertec, Peter Kumer, soustanovitelj blagovne znamke...

ponudniki toplotnih

S klikom na posamično podjetje dostopate do tehničnih karakteristik ponudnikov TOPLOTNIH ČRPALK zrak – voda

fotovoltaicne-elektrarne
Posodobljen akcijski načrt OVE za sončne elektrarne predvideva cca. 10% rast letno. Do leta 2020 naj bi dodatno inštalirali 161 MW sončnih elektrarn. S sprejetjem Uredbe o samooskrbi…
ogrevanje
Toplotne črpalke prestrezajo energijo zemlje, zraka ali vode. Ob primerjavi sistemov za toplotne črpalke lahko kljub višjim stroškom investicije…
pasivna-hisa
Za ogrevanje, hlajenje, pripravo tople vode, klimatizacijo in razsvetljavo v pasivni ali skoraj nič - energijski hiši potrebujejo tako malo energije…
Gradnja in obnove
DOBRA PRAKSA GRADNJA in OBNOVE
Do leta 2020 naj bi po evropskih smernicah, ki jim sledi tudi Slovenija, razvoj gradnje energijsko učinkovitih stavb dosegel nivo skoraj nič – energijske hiše.