Shranjevanje energije je osnova za popoln prehod na obnovljive vire. Največji premiki se trenutno dogajajo na področju shranjevanja elektrike. Verjetno smo na pragu podobnega razvoja kot v fotovoltaiki, kjer so padajoče cene povzročile razcvet panoge.
|
Moraine , Ohio, 40 MW baterijski kompleks za podporo javnemu omrežju |
|
Nizozemci že dolgo shranjujejo viške elektrike v baterije proizvajalc AES Advancion |
Tehnološki preboj
V preteklem letu je trg baterijskih sistemov v ZDA poskočil kar za 284%, letos pa pričakujejo skokovito rast tudi v svetovnem merilu. Še pred kratkim so bile hidroenergetske naprave s črpalnimi hidroelektrarnami osnovni sistem za shranjevanje energije. Vedno bolj zanimivi pa so baterijski sistemi, ki delujejo na osnovi Li- ion baterij. Zanje kaže da bodo zavzeli največji tržni delež, saj so cenovno ugodni, cena shranjene kilovatne ure pa stalno pada.
V svetu trenutno uporabljajo in gradijo velike baterijske sisteme, ki so namenjeni podpori javnega omrežja. So tudi cenen, zanesljiv in enostaven zalogovnik elektrike za solarne in vetrne sisteme, ki delujejo s prekinitvami. Vse druge ideje, s katerimi viške elektrike shranjujejo v zalogovnike komprimiranega zraka ali proizvajajo ter skladiščijo vodik, so dosti bolj komplicirane. Enako velja za majhne hišne sisteme, ki bodo preplavili trg, saj uporabnikom omogočajo zajem lastne energije, ki je cenejša od tiste iz omrežja.
Velike baterije
Na klasični trg z elektriko vstopajo obnovljivi viri z vedno večjimi koraki. Ocenjujejo, da bo 2017 postalo leto prepoznavanja vrednosti shranjevanja elektrike, kar bo velik izziv za vse, od proizvajalcev do uporabnikov. Baterije torej niso samo zalogovniki ampak delujejo kot elektrarne na poziv.
Energetski paketi so sestavljeni iz enakih delov in materialov kot Li-ion baterija v telefonu, le da so malo večji. V hlajenih kontejnerjih se nahaja tisoče baterij, ki so električno in računalniško povezane med seboj. Hlajenje je pomemben del sistema, saj se paketi med polnjenjem ali praznjenjem ogrevajo. Sestavljalci baterije kupujejo pri proizvajalcih (Samsung, LG, Panasonic) in jih nato sami sestavljajo v večje enote.
|
Vetrna farma Rokkasho-Futamata, moč baterij 34 MW kapaciteta shranjevanja 238 MWh |
|
Notranjost baterijskega kontejnerja bi zlahka zamenjali za računalniški center |
Avtomobil – vir baterij
Zanimiva bo tudi uporaba baterij iz električnih vozil. Po 5 do 10 letih se kapaciteta Li-ion baterij zmanjša na 70% prvotne moči, kar je premalo za vožnjo. Konec življenjske dobe se pojavi, ko kapaciteta pade na 50% prvotne, vmes pa so zelo uporabne za vgradnjo v velike baterijske sisteme. Korist je dvojna, saj je cena nižja, pritisk na recikliranje pa manjši. Baterijski sistemi so izjemno zmogljivi. Kalifornija ima trenutno postavljenih za 139 MW baterij, ki vate spreminjajo v megavate, elektriko lahko oddajajo od 1 minute do 8 ur, za »delo« pa so pripravljene v 10 do 20 milisekundah. Izkoristek znaša od 85 do 98%, življenjska doba pa do 15 let.
Vpliv na okolje
Danes ga je težko oceniti, čeprav je jasno, da ne oddajajo nobenih toplogrednih vplivov. Razen zemljišč za postavitev drugih zahtev ni, stojijo lahko kjerkoli, zato so neprimerno bolj uporabne kot na primer črpalne hidroelektrarne za katere vedno potrebujemo posebne geološke in reliefne pogoje. Uporabnik ima stalno korist, saj iz omrežja odvzema energijo, ko je ta poceni in jo vrača ali uporabi zase, ko je cena višja.
Nemci in Japonci pospešeno načrtujejo postavitev velikih baterijskih sistemov, nekaj podobnega se dogaja v ZDA . Jasno je, da bodo veliki baterijski sistemi v kratkem postali centralna točka električnih mrež, v splošni uporabi pa jih bomo videli veliko prej kot mnogi pričakujejo.
Povezane vsebine
