Za subvencije za električne avtomobile je država v letu 2026 zagotovila sredstva iz evropskih virov in slovenskega Podnebnega sklada. Za sedanji javni poziv dodatnega denarja ne bo, zato se po porabi razpoložljivih sredstev zaključuje.
Kaj bo sledilo, za zdaj ni znano. Država subvencij za električne avtomobile ni dokončno ukinila, vendar nov javni poziv še ni zagotovljen. Prav tako ni znano, kdaj bi lahko bil objavljen, koliko denarja bi bilo na voljo in kakšne bi bile prihodnje višine subvencij.
Med najbolje prodajanimi električnimi modeli v Sloveniji so tako vozila višjega cenovnega razreda kot tudi modeli, ki omogočajo pridobitev najvišje subvencije.
Za sedanji poziv 33,6 milijona evrov
Aktualni javni poziv JP SUB-EV26 je Borzen objavil maja 2026. Sprva je bilo predvidenih 14,4 milijona evrov, nekaj dni pozneje pa je ministrstvo razpoložljiva sredstva povečalo na 33,6 milijona evrov.
Od tega je bilo 25.604.648 evrov namenjenih fizičnim osebam, dodatnih 8 milijonov evrov pa osebam, ki opravljajo gospodarsko dejavnost. Vir denarja je slovenski Podnebni sklad.
Po podatkih, objavljenih 5. avgusta, je bilo do takrat pri fizičnih osebah vloženih 3.105 vlog za skupno 19,58 milijona evrov subvencij, pri osebah, ki izvajajo gospodarsko dejavnost, pa 1.125 vlog za 6,39 milijona evrov. Borzen je glede na hitrost prihajanja novih vlog ocenil, da bodo sredstva pošla v drugi polovici avgusta.
Ker ministrstvo dodatnega denarja za sedanji poziv ne namerava zagotoviti, gre v praksi za zaključevanje sedanjega kroga subvencij.
Zakaj je tokrat položaj drugačen?
Subvencij za električne avtomobile ni prvič zmanjkalo. Pomembna razlika pa je v tem, od kod je denar prihajal.
V letih 2024–2026 je Slovenija subvencije financirala tudi iz evropskega Načrta za okrevanje in odpornost. Po podatkih ministrstva je bilo iz tega vira za električna vozila v tem obdobju namenjenih 43,9 milijona evrov.
Ta evropski vir se je maja 2026 zaključil. Država je zato nadaljevanje subvencij zagotovila iz Podnebnega sklada in za sedanji poziv namenila omenjenih 33,6 milijona evrov.
Toda tudi sredstva, ki so bila po veljavnem programu Podnebnega sklada namenjena za subvencioniranje nakupov električnih vozil, so zdaj praktično izčrpana. Morebitno nadaljevanje bo zato zahtevalo novo odločitev o razporeditvi denarja.
Ali so subvencije za električne avtomobile ukinjene?
Ne, vsaj ne v smislu dokončne ukinitve sistema subvencij. Zaključuje se sedanji javni poziv, ker zmanjkuje zanj predvidenega denarja.
Pristojno ministrstvo trenutno ne more povedati, ali bo sledil nov javni poziv, kdaj bi bil objavljen in koliko sredstev bi bilo v njem na voljo. Nadaljnje financiranje bo odvisno predvsem od novega odloka o programu porabe sredstev Podnebnega sklada, ki naj bi ga vlada obravnavala jeseni 2026.
Za kupca električnega avtomobila je to precejšnja sprememba. Še pred nekaj meseci je bilo mogoče nakup načrtovati ob znani višini državne spodbude. Po porabi sedanjih sredstev te gotovosti ne bo več.
Kolikšna je bila subvencija za električni avto v zadnjem pozivu?
Sedanji poziv je prinesel tudi doslej najvišjo subvencijo za najcenejše električne avtomobile. Fizična oseba je lahko za nov avtomobil kategorije M1 v vrednosti do 25.000 evrov z DDV prejela 7.800 evrov nepovratnih sredstev.
Za nov osebni električni avto v vrednosti do 35.000 evrov je subvencija znašala 7.200 evrov, za vozila med 35.000 in 45.000 evri pa 6.500 evrov. Podrobne pogoje in višine spodbud določa javni poziv Borzena za električna vozila 2026.
Prav zaradi visokih zneskov je imela subvencija velik vpliv na dejansko nakupno ceno avtomobila.
Pri električnem avtomobilu s ceno 34.000 evrov je na primer subvencija 7.200 evrov nakupni strošek znižala na 26.800 evrov. Pri avtomobilu za 25.000 evrov pa je 7.800 evrov podpore predstavljalo več kot 30 odstotkov njegove nakupne cene.
Kaj bo z nakupom električnega avtomobila brez subvencije?
Prav to bo v prihodnjih mesecih eno zanimivejših vprašanj na slovenskem avtomobilskem trgu.
Če avtomobil, ki je ob državni subvenciji kupca dejansko stal 26.800 evrov, po izteku subvencije ponovno stane 34.000 evrov, se razmerje med električnimi, hibridnimi in klasičnimi avtomobili precej spremeni. Del kupcev lahko nakup odloži, drugi se lahko odločijo za cenejši model ali drug pogon.
Vprašanje je, kako se bodo na to odzvali proizvajalci in prodajalci električnih avtomobilov.
Bodo morali prodajalci električnih avtomobilov znižati cene?
Ni mogoče pričakovati, da bodo trgovci po koncu subvencij avtomobile preprosto pocenili za 6.000 ali 7.000 evrov. Takšen sklep bi bil prehiter. Lahko pa izguba državne podpore poveča pritisk na proizvajalce, uvoznike in trgovce, da kupcem ponudijo druge cenovne ugodnosti.
Podoben položaj je konec leta 2023 nastal v Nemčiji. Nemška vlada je zaradi proračunskih težav praktično čez noč zaključila državno subvencijo za električne avtomobile. Nekateri proizvajalci so se odzvali tako, da so del izgubljene podpore začasno prevzeli sami.
Volkswagen je denimo po ukinitvi nemškega okoljskega bonusa kupcem že naročenih električnih modelov ID začasno priznal tudi del podpore, ki bi jo sicer plačala država. Primer ne pomeni, da se bo enako zgodilo v Sloveniji, pokaže pa, da nenaden umik subvencije lahko del cenovnega pritiska prenese na avtomobilsko industrijo.
Prodajalci imajo poleg neposrednega znižanja cen še druge možnosti: akcijske popuste, ugodnejše financiranje, brezplačno dodatno opremo, zalogo vozil po akcijskih cenah ali druge prodajne spodbude.
Tesla Model Y je bil leta 2025 najbolj prodajan električni model v Sloveniji, vendar zaradi cene običajno ni bil upravičen do najvišje subvencije.
Električni avtomobili so danes v drugačnem položaju kot pred nekaj leti
Tudi brez slovenskih subvencij električni avtomobil ne vstopa več na trg kot redka ali tehnološko eksotična izbira. Ponudba modelov je bistveno večja, v nižje cenovne razrede vstopajo novi avtomobili, konkurenca med evropskimi, korejskimi, ameriškimi in kitajskimi proizvajalci pa postaja vse ostrejša.
Po podatkih Evropskega združenja proizvajalcev avtomobilov ACEA je bilo v prvi polovici leta 2026 v Evropski uniji registriranih več kot 1,22 milijona novih baterijskih električnih avtomobilov. Njihov tržni delež je dosegel 20,7 odstotka, medtem ko je leto prej znašal 15,6 odstotka.
To pomeni, da proizvajalci električnih avtomobilov niso več odvisni samo od peščice zgodnjih kupcev. Hkrati pa se morajo za vse večji trg boriti z vedno večjim številom konkurentov. Prav konkurenca je lahko dolgoročno za cene pomembnejša od posamezne državne subvencije.
Ali subvencije vplivajo tudi na cene električnih avtomobilov?
Pri subvencijah se pogosto pojavlja vprašanje, koliko denarja dejansko ostane kupcu in koliko ga trg skozi višje cene posredno absorbira. Enostavnega odgovora ni.
Subvencija kupcu neposredno zniža strošek nakupa in poveča povpraševanje po vozilih. Hkrati pa proizvajalcem omogoča, da lažje prodajajo avtomobile po cenah, ki bi jih kupec brez državne pomoči morda težje sprejel.
Ko subvencija izgine, se zato pokaže dejanska pripravljenost kupcev, koliko so za električni avtomobil pripravljeni plačati iz lastnega žepa.
Če bi se po zaključku subvencij prodaja v Sloveniji občutneje zmanjšala, bi to lahko povečalo pritisk na prodajne cene. Če pa bo povpraševanje ostalo močno, razlogov za večje pocenitve ne bo toliko.
Zato bo zanimivo spremljati predvsem dejanske cenike in akcijske ponudbe avtomobilskih znamk, ne samo uradnih priporočljivih maloprodajnih cen.
Je zdaj bolje z nakupom električnega avtomobila počakati?
Enoznačnega odgovora ni.
Kupec, ki je nakup električnega avtomobila načrtoval predvsem zaradi subvencije, je trenutno v negotovem položaju. Ni znano, kdaj oziroma ali bo država objavila nov javni poziv in kakšni bodo njegovi pogoji.
Ministrstvo je sicer nakazalo, da bi ob morebitnem novem pozivu lahko nadaljevali dosedanjo prakso, po kateri so bila pod določenimi pogoji upravičena tudi vozila, kupljena pred objavo oziroma odprtjem poziva. Toda dokler novega poziva ni, na takšno možnost kupec ne more računati kot na zagotovljeno pravico.
Po drugi strani lahko obdobje brez subvencij prinese več akcijskih ponudb trgovcev. Zato bo pri nakupu še pomembneje primerjati dejansko končno ceno avtomobila, ne zgolj višine državne pomoči.
Kako dodatno znižati stroške električnega avtomobila?
Državna subvencija je doslej občutno znižala začetno nakupno ceno električnega avtomobila, vendar je nakup le del stroškov. Pri dolgoročni uporabi je pomembno predvsem, kje in po kakšni ceni avtomobil polnimo.
Praviloma je najugodnejše polnjenje doma. Lastna polnilnica za električni avto omogoča, da večji del polnjenja opravimo takrat, ko je elektrika cenejša, namesto na dražjih javnih hitrih polnilnicah.
Pomembna je tudi cena elektrike. Gospodinjstvo s sončno elektrarno lahko del energije za vožnjo proizvede na lastni strehi, hranilnik električne energije pa omogoča, da del presežkov proizvodnje shrani za čas, ko avtomobila ni mogoče polniti neposredno iz sončne elektrarne.
Zato pri primerjavi stroškov električnega avtomobila ni pomembna samo njegova nakupna cena po morebitni subvenciji. Veliko razliko lahko v letih uporabe naredi tudi način polnjenja.
Koliko stane 100 km vožnje z električnim avtomobilom?
Pri povprečni porabi električnega avtomobila 17 kWh na 100 kilometrov je lahko razlika med domačim in javnim polnjenjem precejšnja. Za osnovni izračun domačega polnjenja smo uporabili zadnjo objavljeno povprečno končno ceno elektrike za slovenska gospodinjstva, ki po podatkih SURS znaša 0,208 €/kWh oziroma zaokroženo 0,21 €/kWh.
| Način polnjenja | Cena za izračun | Strošek 100 km* |
|---|---|---|
| Doma – povprečna končna cena (SURS) | 0,21 €/kWh | 3,57 € |
| Doma – manjša tarifa (MT) | ~0,19 €/kWh*** | ~3,23 € |
| Doma – višja tarifa (VT) | ~0,22 €/kWh*** | ~3,74 € |
| Javna AC do 22 kW – Petrol | 0,37 €/kWh | 6,29 € |
| Javna polnilnica 22–50 kW – Petrol | 0,47 €/kWh | 7,99 € |
| Hitra javna polnilnica nad 50 kW – Petrol | 0,66 €/kWh | 11,22 € |
| Lastna sončna elektrarna + hranilnik | ~0,08–0,15 €/kWh** | ~1,36–2,55 € |
* Izračun temelji na orientacijski porabi električnega avtomobila 17 kWh/100 km. Pri izračunu niso dodatno upoštevane izgube pri polnjenju, zato so vsi načini polnjenja primerjani na enaki osnovi.
** Pri sončni elektrarni in hranilniku gre za orientacijski ekonomski strošek lastne električne energije, ne za ceno elektrike na računu. Dejanski strošek je odvisen od višine investicije, subvencije, proizvodnje elektrarne, izgub, izkoriščenosti hranilnika in življenjske dobe sistema.
*** Ceni MT in VT sta orientacijski oceni končnega stroška. Dejanska cena je odvisna od cenika dobavitelja, časa polnjenja ter časovnega bloka omrežnine.
Bo subvencija za električni avto ponovno na voljo?
To je trenutno najpomembnejše vprašanje, na katero pa še ni jasnega odgovora.
Država ni sporočila, da subvencij za električne avtomobile v prihodnje ne bo več. Je pa jasno povedala, da dodatnih sredstev za sedanji javni poziv ne bo in da evropskega vira iz Načrta za okrevanje in odpornost po maju 2026 ni več.
Morebitno nadaljevanje bo zato treba financirati predvsem iz nacionalnih virov. Odločilna bo razporeditev denarja v novem programu porabe Podnebnega sklada, ki naj bi ga vlada obravnavala jeseni.
Do takrat ostaja odprto, ali bo sledil nov javni poziv, koliko denarja bo zanj namenjenega in ali bodo višine subvencij ostale podobne sedanjim.
Subvencija za električni avto: kaj trenutno vemo?
Sredstva sedanjega javnega poziva za subvencije električnih vozil se iztekajo in država jih ne bo dodatno povečala. Za fizične osebe je bilo iz Podnebnega sklada namenjenih 25,6 milijona evrov, za gospodarske subjekte pa osem milijonov evrov.
To ni formalna odločitev o dokončni ukinitvi subvencij za električne avtomobile. Je pa konec obdobja, v katerem je kupec lahko precej zanesljivo računal, da bo ob izpolnjevanju pogojev del nakupne cene pokrila država.
Če bo premor daljši, bo slovenski trg pokazal še nekaj drugega: kakšna je dejanska tržna cena električnega avtomobila, ko več tisoč evrov nakupne cene ne krije država.
Prav zato bo v naslednjih mesecih poleg odločitev države smiselno spremljati tudi cenike proizvajalcev in akcije slovenskih trgovcev. Konec subvencije namreč ni nujno samo slaba novica za kupca. Če se bo zaradi nje zmanjšalo povpraševanje, se lahko del izgubljene državne spodbude sčasoma pokaže tudi v nižjih prodajnih cenah. Ali se bo to v Sloveniji dejansko zgodilo, pa bomo šele videli.
