Izsledki raziskave v kakšnih stanovanjskih pogojih bivamo v Sloveniji
V času kurilne sezone s pravilnim prezračevanjem prostorov vzdržujemo kakovosten zrak pri ugodni temperaturi. Večina gospodinjstev prostore prezračuje z odpiranjem oken in vrat. V Ljubljani je čas prezračevanja najkrajši, v Mariboru pa najdaljši. Med regijami pa po učinkovitem prezračevanju vodi Obalno-kraška regija.
Pravilno prezračevanje je pomembno predvsem zaradi zdravja, pa tudi stroški za ogrevanje se zmanjšajo. Prezračevanje je učinkovito le takrat, ko pri minimalni izgubi toplote dosežete dobro kakovost zraka v prostoru. Izboljšanje kakovosti zraka v zaprtih prostorih pomeni zmanjšanje koncentracije ogljikovega dioksida in vlažnosti (npr. po kuhanju). Povečana koncentracija ogljikovega dioksida povzroča zaspanost in zmanjša naše delovne sposobnosti. Večja vlažnost zraka poveča nevarnost, da se pojavi zidna plesen v bližini oken.
Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije (REUS 2017) je pokazala, da od 1.015 anketiranih gospodinjstev velika večina prostore še vedno prezračuje na naraven način z odpiranjem oken in vrat. Gospodinjstva, ki prezračujejo na naraven način smo vprašali koliko časa imajo v zimskem času odprta okna pri prezračevanju.
Pri učinkovitem prezračevanju pa ni pomemben le čas temveč tudi način prezračevanja (ali okna odpremo na stežaj ali na kip) ter zapiranje termostatskih ventilov na radiatorjih, če so nameščeni.
Prezračevanje stanovanj – kaj kaže praksa
Primerljivo z letom 2015 je pri trajanju prezračevanja opažen pozitiven trend: statistično značilno je narasel delež tistih, ki imajo pri posameznem odpiranju oken le-ta v povprečju odprta do 5 minut in upadel je delež tistih, ki imajo okna odprta med 5 in 10 minut ali več kot 10 minut.
Pri prezračevanju sta opažena še dva trenda. Med gospodinjstvi, ki imajo na radiatorjih nameščene termostatske ventile je značilno večji delež anketiranih gospodinjstev, ki med prezračevanjem včasih zapre ventile na radiatorjih, značilno manj pa tega ne stori nikoli. Med gospodinjstvi, ki imajo okno v kopalnici, se je zmanjšal delež tistih, ki imajo okno občasno odprto na kip.
Rezultati raziskave REUS 2017
Rezultati Raziskave REUS 2017 kažejo, da ima v času kurilne sezoni pri posameznem odpiranju dobra tretjina (37 %) slovenskih gospodinjstev v povprečju odprto okno do 5 minut, slaba polovica (44 %) od 5 do 10 minut in slaba petina (17 %) več kot 10 minut.
Statistično značilen pozitiven trend je opaziti predvsem pri enodružinskih stavbah: dve petine prezračujejo do 5 minut, slaba polovica od 5 do 10 minut, najmanj pa je tistih, ki prezračujejo dlje kot 10 minut. Manj izražen pozitivni trend je opažen tudi pri večstanovanjskih stavbah: dobra tretjina prezračujejo do 5 minut, dobre dve petine od 5 do 10 minut in dobra petina več kot 10 minut.
Slaba četrtina anketiranih gospodinjstev, ki imajo na radiatorjih nameščene termostatske ventile jih med prezračevanjem vedno zapira, dobra četrtina včasih in slaba polovica (tega ne stori nikoli. Večina gospodinjstev prostore prezračuje z občasnim odpiranjem okna na stežaj, sledi pa občasno odpiranje oken na stežaj. Skoraj ves čas odprto okno na kip je najbolj pogosto v spalnici, kopalnici in dnevni sobi.
Prezračevanje v praksi, kakšne so dejanske številke
Najučinkoviteje prezračujejo gospodinjstva z višjimi prihodki, najmanj učinkovito pa gospodinjstva z nizkimi dohodki: dvanajst od 100 gospodinjstev s prihodki nad 2.761 EUR in 29 od 100 gospodinjstev s prihodki do 690 EUR ima odprto okno več kot 10 minut.
Najkrajši čas prezračevanja je opažen pri Ljubljančanih, kjer skoraj polovica gospodinjstev prezračuje do 5 minut oz. od 5 do 10 minut. Najdlje pa prezračujejo Mariborčani, kjer dobra četrtina prezračuje več kot 10 minut.
Med statističnimi regijami Slovenije najučinkovitejše prezračujejo gospodinjstva v Primorsko-notranjsko regiji: slabe dve tretjine prezračuje do 5 minut. Največji delež gospodinjstev, ki prezračujejo več kot 10 minut se nahaja na Koroškem, v Obalno-kraški in Zasavski regiji.
Deklarirani odnos do okolja tudi vpliva na navade pri ravnanju z energijo: največji delež gospodinjstev, ki prezračujejo do 5 minut se nahaja med aktivnimi, sledijo skeptični in pasivni.
|
Ugotovitev
Velika večina gospodinjstev v Sloveniji prostore še vedno prezračuje naravno (z odpiranjem oken in vrat). Pravilno prezračevanje prispeva k večji kakovosti zraka v prostoru z minimalnimi izgubami toplote. Primerljivo z letom 2015 je pri trajanju prezračevanja opažen pozitiven trend: povečal se je delež tistih, ki imajo pri posameznem odpiranju oken le-ta v povprečju odprta do 5 minut in upadel je delež tistih, ki imajo okna odprta več kot 10 minut.
Vir: Informa Echo in vodja projekta REUS
Povezane vsebine
