Dnevna svetloba, ki je pozimi primanjkuje, uravnava našo biološko uro in pozitivno vpliva na sposobnost koncentracije ne samo pri odraslih, ampak tudi pri otrocih. Učni rezultati šolarjev, ki imajo pri učenju dovolj dnevne svetlobe, so tudi za 26 odstotkov boljši od rezultatov vrstnikov, ki se s šolskimi obveznostmi spopadajo v prostorih, v katerih naravne svetlobe primanjkuje.
Za dobro počutje v prostoru je izjemno pomembna tudi zenitalna svetloba – to je svetloba, ki prihaja od zgoraj.
Vse več je raziskav, ki potrjujejo tesno povezavo med naravno svetlobo in učnim uspehom. Vseevropska študija Sinphonie2, na primer, ki je vključevala 114 šol iz 23 držav, je pokazala, da večja količina dnevne svetlobe v učilnicah izboljša rezultate preizkusov učencev pri matematiki in logiki do 15 odstotkov. Raziskava organizacije Alberta Education, ki so jo opravili med 30.000 ameriškimi učenci, je prav tako pokazala, da se lahko učne sposobnosti šolarjev bistveno izboljšajo, če je učilnica optimalno osvetljena z dnevno svetlobo – najboljše rezultate so dosegali učenci v učilnicah, v katere je dnevna svetloba prihajala skozi fasadna in strešna okna. Pri branju so se odrezali za 20 odstotkov bolje kot njihovi vrstniki v slabše osvetljenih učilnicah, pri reševanju testov iz matematike pa so dosegli do 26 odstotkov boljše rezultate.
Otroci in mladostniki v svojih sobah preživijo veliko časa, zato naj bo njihovo zatočišče svetlo in zračno.
Raziskave kažejo, da so otroci in mladostniki, ki veliko časa preživijo v prostorih brez zadostne in kakovostne svetlobe, v šoli manj uspešni.
V študijo skupine Heschong-Mahone Group je bilo v letih 1999, 2001 in 2003 vključenih 21.000 šolarjev v 2000 učilnicah. Tudi rezultati te študije potrjujejo neposredno povezavo med učnimi sposobnostmi in optimalno osvetlitvijo z dnevno svetlobo: šolarji v učilnicah z največ dnevne svetlobe od strani in od zgoraj (zenitalna svetloba) so za 20 odstotkov hitreje opravili preizkuse iz matematike, bralni preizkus pa so opravili za 26 odstotkov hitreje kot njihovi vrstniki v učilnicah, v katerih je dnevne svetlobe primanjkovalo.
Dnevna svetloba naj na delovno površino pada od strani, tako preprečimo neposredno bleščanje v računalniški zaslon.
Razlogov, da pri opremljanju stanovanja več pozornosti namenimo osvetlitvi otroške sobe, je torej veliko. Če mora otrok v svoji sobi sredi dneva prižgati luči, okenskih odprtin v sobi očitno ni dovolj. Veliko bomo naredili že s tem, če bomo njegovo pisalno mizo postavili ob okno, od koder bo imel odprt pogled ven. Priporočljivo je, da svetloba na delovno površino pada od strani, saj tako preprečimo neposredno bleščanje v računalniški zaslon. »Če je le mogoče, pa omogočimo dostop dnevne svetlobe tudi s strehe. Če pisalne mize ne moremo postaviti drugam kot v sredino prostora, naj bo strešno okno vgrajeno tako, da bo svetloba nanjo padala z vrha,« svetuje Katja Ličen Pajenk iz podjetja VELUX Slovenija. Takšna osvetlitev omogoča tudi zaznavanje spreminjajoče se dnevne svetlobe.
Tesno povezavo med naravno svetlobo in učnim uspehom potrjujejo številne študije, opravljene v preteklih letih. Če je le mogoče, v otroški sobi omogočimo da ima dnevna svetloba dostop tudi s strehe.
Dnevna svetloba se nenehno spreminja
Medtem so se umetna svetloba ne spreminja, se namreč dnevna svetloba spreminja nenehno. Od sončnega vzhoda do zahoda se spreminja njena moč, ob različnih urah dneva pa jo sestavljajo tudi različne količine posameznih valovnih dolžin. Dnevno svetlobo tvorijo vsi spektri in vse valovne dolžine elektromagnetnega valovanja in vse našteto potrebujemo za naše zdravje. Razmerja med UV-žarki, infrardečo svetlobo, vidnim spektrom in radijskimi valovi se čez dan spreminjajo. »Pri tem je zanimivo, da na nas enako pomembno vplivajo tudi tiste valovne dolžine, ki jih naše oko ne zazna, jih pa občuti naše telo – skozi kožo in skozi zaprte veke,« pravi Katja Ličen Pajenk.
Dnevna svetloba tudi za kakovosten spanec
Zadostna količina dnevne svetlobe pomembno vpliva tudi na kakovost spanca. Če slabo spimo, smo manj učinkoviti, težje se zberemo, poslabša se tudi spomin. Dokazano je, da je dnevna svetloba glavna iztočnica, ki jo človeška notranja ura uporablja pri uravnavanju cikla spanja in budnosti. Povedano drugače: za dober spanec ponoči potrebujemo veliko naravne svetlobe podnevi in teme ponoči. Za zdrav biološki ritem in ravnovesje je torej bistvena prava količina dnevne svetlobe s stabilnim izmenjevanjem svetlobe in teme.
V dveh višinah vgrajena strešna okna zagotavljajo dovolj dnevne svetlobe in omogočajo boljše prezračevanje.
Prav spreminjanje osvetlitve skozi dan človeškemu telesu omogoča dobro delovanje biološke ure oziroma uravnovešene cirkadiane ritme. Izboljšani učni rezultati so povezani prav s tem, pravi sogovornica: »Človekovo telo prek zaznavanja dnevne svetlobe od jutranje zore do večernega mraka dobiva spodbude za normalno delovanje imunskega sistema, kar posledično pomeni dobro zdravje, trden spanec in zato dobro počutje. Vse to pa ustvarja skupek predpogojev za dobro učenje.«
Preden torej otroka »obtožimo«, da ima slabe učne navade, da se premalo uči in se premalo zanima za šolo (vse našteto so sicer velikokrat pravi razlogi za slabe ocene), razmislimo, ali smo v njegovi sobi zagotovili ustrezne pogoje za učenje. Morda sta njegova soba in pisalna miza premalo osvetljeni, morda je soba nezadostno prezračena in je v njej slab zrak. Raziskave so pokazale, da je zrak v otroških in mladinskih sobah do petkrat slabši kot zunanji zrak in pogosto tudi najslabši v stanovanju. Vse to so lahko razlogi, da otrok ponoči slabo spi, podnevi pa je utrujen in se posledično težko zbere in uči.
Če ima otrok v svoji sobi dovolj dnevne svetlobe, ponoči dobro spi, podnevi je poln energije in se lažje zbere in uči.
Otroška soba: svetla in zračna
Otroci in predvsem mladostniki v svojih sobah preživijo veliko časa, zato poskrbimo, da bo njihovo zatočišče svetla in zračna otroška soba. Priporočljivo je, da je naravne svetlobe več, kot so minimalne zahteve glede osvetlitve prostorov, v skladu s katerimi naj bi na vsakih deset kvadratnih metrov bivalne površine vgradili dva kvadratna metra oken. V otroški sobi lahko minimalne zahteve presežemo z enim fasadnim oknom in dvema strešnima klasičnih dimenzij. Še bolje je, da vgradimo tri klasično velika strešna okna, če le prostor in streha to dopuščata. V dveh višinah vgrajeni strešni okni pa bosta zagotavljali ne samo dovolj dnevne svetlobe, ampak omogočali tudi boljše prezračevanje.
Vsak ima pravico do dnevne svetlobe
Povečanje energijske učinkovitosti pomembno vpliva na odločitev investitorjev, da se lotijo prenove svojega doma. Kakor je pokazala raziskava Healthy Homes Barometer 2017, pa to še zdaleč ni edini razlog – kar trije od štirih Evropejcev bi se namreč za prenovo odločili tudi, če bi na ta način povečali udobje in dobro počutje.
Odgovor na vprašanje, kaj poleg energijske učinkovitosti potrebujemo za zdravo bivanje in dobro počutje, je na dlani: naravno svetlobo. Zakonodaja nas zavezuje h gradnji in prenovi v skoraj ničenergijskem standardu, to pa zahteva več zavedanja o naravni svetlobi in znanja o njenem pravilnem načrtovanju, smo lahko med drugim slišali na konferenci Načrtujmo z naravno svetlobo, ki jo je na začetku poletja organiziralo podjetje VELUX Slovenija.
»Da bi v celoti razumeli pomen naravne svetlobe, je ključno spoznanje, kako naravna svetloba vpliva na naše bistvo. Govorimo o vplivu, ki presega samo vidnost,« je poudarila osrednja predavateljica Deborah Burnett iz Kalifornije, vrhunska strokovnjakinja, ki na podlagi znanstvenih izsledkov širi strokovno zavedanje o stresnih odzivih človeka na pomanjkanje naravne svetlobe. »Ti odzivi presegajo zgolj nelagodje in okrnjeno vizualno zaznavanje. Dejstvo je, da slabo načrtovane stavbe vplivajo na pojav in razvoj bolezni,« je poudarila energična predavateljica, ki velja za zvezdo notranjega opremljanja, poleg tega je ena prvih, ki je svetlobo v bivalnih prostorih povezala s človekovim zdravjem.
Po njenih besedah, ki jih je podkrepila z relevantnimi medicinskimi raziskavami, so kronobiološke lastnosti svetlobe tiste, ki pozitivno vplivajo na človekovo vedenje, spanje in odpornost. Življenje v zaprtih prostorih namreč prekine naravni 24-urni cikel, v katerem smo se ljudje razvijali kot vrsta. In raziskave kažejo, da ljudje na običajen delovni dan na prostem preživimo vsega petnajst minut. K temu dodajmo še umetno osvetlitev in digitalne naprave, ki nas obkrožajo 24 ur na dan, prav toliko časa je aktivna v družba, v kateri živimo, pa nam bo hitro jasno, zakaj naša notranja biološka ura ne zmore prilagajati odzive organizma različnim fazam dneva – ker so meje med temi fazami zabrisane zaradi vsega prej naštetega. Se še kdo čudi, da se ljudje kar naprej pritožujejo zaradi slabega spanca in slabega splošnega počutja?
Dnevna svetloba je bistvenega pomena za življenje in delo, saj ne omogoča le opravljanja vizualnih nalog, temveč pomembno vpliva tudi na psihofiziološki odziv našega organizma. Oboje skupaj (tako vizualni kot tudi cirkadiani sistem) delujeta sinhrono in omogočata, da ohranjamo zdravje ter da smo uspešni pri delu in sproščeni pri počitku. Medtem ko je vizualni učinek svetlobe pomemben samo takrat in toliko časa, dokler gledamo, je nevizualni biološki učinek svetlobe bistven ves čas – ko smo budni in ko spimo.
Burnettova poudarja, da ima vsak pravico do dnevne svetlobe, svojo zahtevo pa utemeljuje s številnimi dokazi, raziskavami in znanstvenimi dognanji s področja medicine. Predvsem je prepričana, da bi se morali bolj zavedati razkoraka med tem, kako mislimo, da živimo, in tem, kako v resnici živimo. Le tako bomo bolje razumeli vpliv sodobnega življenja na naše zdravje in doživljanje ter živeli in čutili bolje.
Deborah Burnett, dr. Živa Kristl, dr. Matej Kobav
Lastnosti dnevne svetlobe težko nadomestimo z umetnimi viri
Ćloveški organizem potrebuje izmenjavo svetlobe in teme za normalno delovanje, predvsem za izločanje hormonov melatonina, serotonina in kortizola. Ti hormoni namreč vplivajo na ritem aktivnosti in počitka, na telesno temperaturo, zbranost, razpoloženje in podobno. Kakor je na konferenci Načrtujmo z naravno svetlobo poudarila dr. Živa Kristl, za katero je več kot 25-letna pedagoška in raziskovalna pot na področju stavb, stavbnega ovoja in energije v stavbah, pri čemer že ves čas posebno pozornost namenja dnevani svetlobi in kakovosti bivalnega okolja, ima dnevna svetloba lastnosti, ki jih je težko nadomestiti s konvencionalnimi umetnimi viri: »To so smer svetlobe, ki vpada neposredno v oko, primerna spektralna sestava, dnevna in sezonska dinamika ter spreminjajoča se intenziteta svetlobe čez dan. Vpliv svetlobe na psihofiziološko delovanje organizma se sproži ob višjih nivojih osvetljenosti od tistih, ki jih potrebujemo za opravljanje vizualnih nalog (nad 1000 luxov), predvsem pa je potreben vpad svetlobe krajših valovnih dolžin neposredno v oko (modri del vidnega spektra).« Odmerke modre svetlobe potrebujemo med določenimi časovnimi obdobji, na primer zjutraj in zgodaj popoldan. Ćez dan jih prejmemo na delovnem mestu, pri gibanju po prostoru ali v zunanjem okolju.
»Nujen je premik od dosedanjega razmišljanja o kvadratnih metrih steklenih površin k osvetljenosti, luxom in faktorju dnevne svetlobe,« je poudaril doc. dr. Matej Kobav, ki se posveča raziskavam s področja razsvetljave, z vrednotenjem delovnega okolja in z izkoriščanjem dnevne svetlobe za osvetljevanje prostorov. Trenutna regulativa po njegovih besedah tega ne upošteva, kar hitro ugotovimo, če pomislimo na intenziteto svetlobe glede na njen vir – razlika med intenziteto svetlobe, ki prihaja skozi fasadno ali strešno okno, je velika.
Kontaktirajte ponudnika "*" indicates required fields
