Kako izbrati optimalno toplotno črpalko zrak-voda?

Novi register za označevanje toplotnih črpalk

V zadnjih letih se je način označevanja toplotnih črpalk spremenil, tudi toplotne črpalke so označevane z energijsko nalepko. Poleg tega je vpeljava registra EPREL (European Product Registry for Energy Labelling) z enotno metodologijo označevanja razmeroma nova, hkrati je nov poudarek na podajanju mejne sezonske energijske učinkovitosti (ηS), ki naj bi prinesla večjo preglednost, vendar pa to ne pomeni, da so predhodno uporabljeni parametri za označevanje toplotnih črpalk postali nepomembni.

Poznavalci, ki se ukvarjajo s svetovanji za toplotne črpalke, opažajo, da se uporabniki niso pripravljeni poglabljati v primernost posamezne ogrevalne naprave za svoj objekt. Opažajo, da pogosto nastane težava, ko je delujoča toplotna črpalka premalo učinkovita, oziroma takrat, ko sosedova toplotna črpalka porabi polovico manj elektrike kot njihova.

Ker bodo cene elektrike v prihodnje še višje, je pravilna izbira toplotne črpalke in sistema centralnega ogrevanja (radiatorski sistem, talno ogrevanje …) zelo pomembna. Pri ogrevanju starejših objektov s toplotno črpalko zrak – voda in z radiatorji, je kakovost radiatorjev ključnega pomena za porabo električne energije.

Ob izbiri lokacije oz. namestitvi zunanje enote pri toplotni črpalki zrak – voda ne smemo pozabiti na hrup, ki je včasih pri nekaterih izvedbah lahko moteč. Vir fotografije: Kovintrade d.d.

Za kakšen register natančno gre?

Uradni evropski register proizvodov z energijsko oznako (EPREL) je bil vzpostavljen v 2019 z namenom, da strokovnjakom in potrošnikom omogoči dostop do informacij o energijski učinkovitosti naprav, vključno s toplotnimi črpalkami. Register vsebuje energijsko oznako izdelka, podrobne tehnične specifikacije izdelka za natančnejšo primerjavo različnih modelov ter informacije o proizvajalcu. Upravljajo in dopolnjujejo ga evropske institucije, podatki v njem pa so veljavni za vse države članice EU.

Kako z vidika uporabnika ocenjujete evropsko poenoteno razvrščanje naprav v registru EPREL?

Matjaž Eržen: Za ocenjevanje energijske učinkovitosti toplotnih črpalk je poleg same učinkovitosti naprave kot take (ta je podana v registru EPREL) bistven ogrevalni sistem, v katerem toplotna črpalka deluje. Zaradi samih fizikalnih zakonov, ki se jim morajo podrejati tudi toplotne črpalke, sta pomembni predvsem temperatura vira toplote, ki ga toplotna črpalka zajema, in temperatura proizvedene toplote, ki jo mora toplotna črpalka zagotavljati. Vsakršno navajanje moči in učinkovitosti toplotnih črpalk brez teh podatkov je pomanjkljivo in ne daje potrebnih informacij.

Toplotna črpalka, ki je po rezultatih, navedenih v registru, ustrezno energijsko učinkovita za prejem javnih sredstev (npr. subvencije Eko sklada), namreč lahko deluje tudi bistveno manj energijsko učinkovito – če je npr. vgrajena v neustrezen ogrevalni sistem ali ni pravilno nastavljena.

Tipično je na primer odstopanje njene porabe oz. učinkovitosti zaradi delovanja pri drugačnih (višjih) temperaturah. Dejstvo je, da Eko sklad za dodelitev sredstev zahteva doseganje ustrezne sezonske energijske učinkovitosti pri nizki temperaturi (35 °C), občani pa večinoma toplotne črpalke vgrajujejo v ogrevalne sisteme z višjimi temperaturami. Vsaka °C višje zahtevane temperature pa pomeni padec njene energijske učinkovitosti (grelnega števila) za približno 2,5 %.

Matjaž Eržen, energetski svetovalec mreže Ensvet, pojasnjuje, da samo izbira ustrezne toplotne črpalke še ni dovolj, ampak je treba tudi poskrbeti, da bo dejansko lahko delovala učinkovito.

Ali je sezonska energijska učinkovitost (ηS), prepoznana kot mejna vrednost sezonske učinkovitosti,  bolj natančen pokazatelj delovanja toplotne črpalke v realnih pogojih, kaj kaže praksa?

Matjaž Eržen: Sezonska energijska učinkovitost je lahko bolj natančen pokazatelj delovanja toplotne črpalke kot kaže praksa – ni pa to nujno. Določena je po predpisani metodologiji in se s prakso lahko ujema ali pa tudi ne. Izkušnje kažejo, da so v praksi energijske učinkovitosti toplotnih črpalk večinoma nižje od tistih, kakršne razberemo v uradnih podatkih proizvajalcev ali registru EPREL. Razloge za to pa gre iskati predvsem v dejstvu, da je podajanje sezonske energijske učinkovitosti v prvi vrsti namenjeno medsebojni primerjavi različnih toplotnih črpalk in ne predvidevanju, kakšna bo dejanska učinkovitost v povsem konkretnem ogrevalnem sistemu vgrajene konkretne toplotne črpalke. Uporabnik bi moral biti vnaprej seznanjen še o marsičem.

Kakšen je odziv pri investitorjih na spremembe pri označevanju toplotnih črpalk z energijskimi nalepkami? Ali je primerjava s tem poenostavljena?

Matjaž Eržen: Investitorje v prvi vrsti zanimajo pogoji za pridobitev sredstev Eko sklada. Samo označevanje toplotnih črpalk z energijskimi nalepkami ali brez njih pa večine ne zanima.

Občanom je pomembna pridobitev sredstev države in v primeru, da je prejem zagotovljen, ker njihova izbrana toplotna črpalka to omogoča, verjamejo, da so storili dovolj in ravnali prav.

Energetski svetovalci mreže Ensvet pojasnjujemo, da samo izbira ustrezne toplotne črpalke še ni dovolj, ampak je treba tudi poskrbeti, da bo dejansko lahko delovala energijsko učinkovito. Nekateri so za take nasvete sicer dovzetni, večine pa to ne zanima več. Taki pozneje pogosto ne verjamejo, kako lahko sosedu toplotna črpalka porabi pol manj elektrike kot njim.

Katere podatke o učinkovitosti toplotnih črpalk zrak/voda najpogosteje iščejo investitorji ob vaših svetovanjih, ko gre za visokotemperaturne toplotne črpalke?

Matjaž Eržen: Investitorjev, ki iščejo visokotemperaturne črpalke zrak/voda, njihova energijska učinkovitost praviloma ne zanima. Bolj jih zanimajo pogoji in način pridobitve sredstev Eko sklada za njihovo toplotno črpalko. Take, ki se že sami zavedajo, da ogrevanje s toplotnimi črpalkami zrak/voda ni povsem enako kot ogrevanje s kotli na drva ali kurilno olje oziroma zemeljski plin, bolj kot energijska učinkovitost toplotne črpalke zanima, ali jih ne bo morda zeblo, ko bodo zunanje temperature najnižje. Ker so na primer že slišali, da je tudi to lahko problem.

Načeloma jih zanimata toplotna moč in temperatura vode, ki jo bo toplotni črpalki pri najnižjih zunanjih temperaturah uspelo zagotavljati, ampak se jih veliko tega niti ne zaveda. Tako številni niti ne znajo povedati, kakšno temperaturo ogreval so ob najhladnejših dneh dejansko potrebovali pri starem generatorju toplote. Ne poznajo niti potrebne toplotne moči objekta (npr. pri projektni zunanji temperaturi) in zato manka podatka o toplotni moči toplotne črpalke pri teh pogojih niti ne pogrešajo.

Toplotna črpalka zrak – voda pri talnem ogrevanju lahko omogoča, da za ogrevanje porabimo le eno četrtino električne energije, tri četrtine oddane toplote pa se pridobi iz okoliškega zraka in je brezplačna

Kaj v praksi pomeni, ko gre za vgradnjo enake toplotne črpalke zrak/voda v dveh objektih, ki ležita na povsem različnih lokacijah, kjer so temperature pozimi različne, ali ista črpalka na Primorskem ne more imeti enako vrednost ηS kot na Štajerskem?

Matjaž Eržen: Pomeni, da bo ista toplotna črpalka v dveh objektih, ki ležita v različnih geografskih pasovih, kjer se temperature pozimi močno razhajajo, v obeh primerih imela enako (teoretično) sezonsko energijsko učinkovitost.

Vendar vrednost sezonske energijske učinkovitosti toplotnih črpalk ni namenjena ugotavljanju oz. izračunu konkretne učinkovitosti toplotne črpalke na določeni lokaciji. Sezonska energijska učinkovitost se namreč določa na osnovi vnaprej določenih predpostavljenih povprečnih podnebnih razmer.

Ugotavljanje dejanske energijske učinkovitosti ogrevanja s toplotnimi črpalkami je namreč precej bolj ‘izmuzljivo’, kot se morda tega zavedajo občani ali politika. Tudi če bi metodologija za navedeni primer upoštevala različne klimatske pogoje, to še vedno ne bi zagotavljalo primerljivosti rezultatov dejanske energijske učinkovitosti, kajti enaki toplotni črpalki bi delovali v različnih ogrevalnih sistemih in bi zato npr. morali proizvajati različno temperaturo ogrevalne vode – in spet bi bil rezultat bistveno drugačen.

Povprečne temperature decembra v Sloveniji v letih 1990–2010. Vir fotografije: Arso

Kako izbrati optimalno toplotno črpalko ob zamenjavi ogrevalnega sistema, kaj svetujete novim investitorjem, ki se s področjem srečajo prvič in nimajo veliko znanja?

Matjaž Eržen: Razložimo jim osnove energijske učinkovitosti toplotnih črpalk in jim pojasnimo, od česa je ta odvisna. V marsikateri ogrevalni sistem, v katerega investitor namerava vgraditi toplotno črpalko, ta niti ne spada, saj za njeno ustrezno energijsko učinkovitost niso izpolnjeni niti osnovni pogoji.

Strankam energetski svetovalci poskušamo razložiti, da toplotne črpalke v energijsko potratne objekte z visokotemperaturnimi ogrevalnimi sistemi ne spadajo. Pred vgradnjo toplotnih črpalk v take objekte je smiselno izvesti druge ukrepe učinkovite rabe energije, ki v prvi vrsti zmanjšajo njene potrebe po toploti, prav tako znižujejo stroške ogrevanja in vsaj posredno tudi znižajo potrebe po visokih temperaturah ogreval. To je potem morda lahko osnovni pogoj za učinkovito delovanje toplotnih črpalk v prihodnje.

Praviloma vgradnja toplotne črpalke pri energijski sanaciji starejše hiše ni prvi ukrep, ki ga priporočamo.Nemogoče je posploševati, kajti vsak objekt je v čem samosvoj, zato je za kar najboljše rezultate treba obravnavati vsakega posebej. Glede na to, da je svetovanje brezplačno, seveda svetovalci mreže Ensvet  predlagamo, da se ljudje za njihovo konkretno hišo za nasvet obrnejo na katero od naših svetovalnih pisarn, ki so na voljo po celi Sloveniji.

Kako lahko pomagate svetovalci Ensvet ter koliko časa priporočate za predpripravo in samo zamenjavo ogrevalnega sistema?

Matjaž Eržen: Energetski svetovalci mreže Ensvet strankam pomagamo s strokovnimi nasveti do ukrepov, ki vodijo k učinkoviti rabi energije. Predstavljamo nekakšno protiutež komercialnim ponudnikom, ki npr. toplotne črpalke prodajajo. Njim je bolj kot energijska učinkovitost toplotne črpalke pomembno, da jo stranki prodajo in da stranka z njo nima težav. Da jih kupec pozneje ne kliče, da ga zebe.

Vprašanja, ali jim bo črpalka porabila 1000 ali 2000 kWh električne energije na leto več ali manj, oziroma  kdaj bo (tudi po nepotrebnem) vklapljala močne električne grelnike ter jim s tem povečevala potrebno električno moč, ki jim bo z novim sistemo obračunavanja omrežnine prav kmalu povzročala dodatne stroške, pa prepuščajo občanom.

Čas za predpripravo – npr. obisk energetskega svetovalca – je lahko kratek, je pa za čim bolj konstruktiven nasvet pomembno, da ljudje o svojih hišah in delovanju svojega ogrevalnega sistema vedo čim več, da jih kar najbolje poznajo.

Samo izvedbo zamenjave sistema za ogrevanje je težko časovno opredeliti, ker je lahko zelo različna in lahko vsebuje zelo različne ukrepe. Če gre samo za odstranitev stare kurilne naprave in vgradnjo nove toplotne črpalke zrak voda, je lahko gotova v nekaj dneh, če pa je pred tem potrebno za dosego ustrezne energijske učinkovitosti izvesti še kake druge ukrepe, pa se lahko čas podaljša tudi v tedne in mesece. Ampak to je odvisno od razmer na trgu, tudi čakalnih dob posameznih izvajalcev in dobavnih rokov za opremo.