V oktobru 2024 se je zgodil pomemben preobrat o nadaljnji proizvodnji jedrske energije v Sloveniji. Državljanom je bila najprej dodeljena pravica soodločanja o podpori novi jedrski elektrarni, natančneje investicijam v novi jedrski reaktor JEK 2, z referendumom, vendar ta, zaradi pomanjkljivo vodenih postopkov vlade, dejansko ni bil realiziran.
Predvidena lokacija za gradnjo nove jedrske elektrarne JEK2 v Krškem
Ali bo jedrska energija cenejša od obnovljivih virov?
V javnosti do širše, predvsem pa primerno vodene javne razprave, kakšen energetski miks je ekonomsko najprimernejši, ni prišlo. Državljanom pred referendumom ni bilo poznano kakšne možnosti za izgradnjo novih jedrskih kapacitet obstajajo, katere tehnologije je primerno izbirati za manjšo državo kot je Slovenija, kakšne so razlike v cenah tehnologij.
Za pomanjkljivo informiranje, o tako pomembnem referendumu, je odgovorna vlada. Razen tega, so se, pred referendumom poznane analize, glede ekonomičnosti JEK 2, v primerjavi z drugimi viri proizvodnje električne energije, prikrivale, ter javnosti in medijem niso bile dostopne.
Študija o jedrski energiji in preostalih energetskih rešitvah
Direktor Elesa, mag. Aleksander Mervar, je predstavil obsežno študijo, v kateri je za oskrbo z električno energijo primerjal stroške različnih energetskih rešitev. Pri tem je analiziral začetne investicije, dolgoročne stroške vzdrževanja, izgube na prenosnem omrežju in razgradnjo elektrarn. Čeprav ni izračunal končne cene elektrike za končnega potrošnika, je iz izračunov razvidno, da je jedrska elektrarna lahko dolgoročno najugodnejša rešitev.
mag. Aleksander Mervar, direktor ELES-a, kjer sko na pobudo Ministrstva za okolje in prostor pripravili študijo o daljnoročnih vlaganjih Slovenije v energetske rešitve.
Kljub posredovanju študije na Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE), ki je študijo naročilo, se ta dolgo časa ni predstavila javnosti. Mervar je v študiji opozoril, da bi popoln prehod na obnovljive vire zahteval ogromne državne investicije, ocenjene na 86 milijard evrov. Po njegovih besedah pa bi kombinacija obnovljivih virov in jedrske energije bistveno zmanjšala te stroške.
Preden je bil posvetovalni referendum o novi jedrski elektrarni odpovedan, se je finančni vidik projekta komajda omenjal, še manj pa so bile obravnavane finančne posledice alternativnih energetskih rešitev.
Minister za okolje in energijo, Bojan Kumer, je v razpravah o gradnji drugega bloka jedrske elektrarne zavzel presenetljivo zadržano stališče. Študija, ki jo je ministrstvu predložil Eles, je kar nekaj časa nosila oznako zaupno, kar vzbuja pomisleke glede transparentnosti postopka. Zlasti v času, ko se je tik pred odpovedanim referendumom pričakovala razprava o ekonomskih vidikih projekta, je takšno ravnanje nenavadno.
Zakaj ministrstvo za okolje in prostor ni pravočasno objavilo študije?
Po naših podatkih se ministrstvo ni strinjajo z ugotovitvami študije, ki kažejo, da bi lahko bila dolgoročna investicija v obnovljive vire energije, brez dodatnih jedrskih kapacitet, za državni proračun tudi do trikrat dražja.
Študija je dostopna na spletni strani podjetja ELES.
Direktor družbe ELES, mag. Aleksander Mervar, je na strokovni delavnici »Elektroenergetika jutri: strategija ali uganka?« odgovoril na številna vprašanja in pomisleke, ki so se v zadnjem času pojavili v javnosti glede finančnih vidikov različnih energetskih scenarijev. Podrobneje je predstavil ključne tehnične vidike svoje študije o prihodnosti slovenskega energetskega sistema ter izpostavil dolgoročno finančno analizo za obdobje od leta 2044 do leta 2063. Svoje ugotovitve je podprl z ocenami potrebnih vlaganj in stroškov vzdrževanja za prihodnjih štirideset let.
Zakaj sta v finančni analizi omenjeni leti 2044 in 2063? Obstoječa jedrska elektrarna Krško ima že zagotovljeno dovoljenje za obratovanje do leta 2044, pri čemer obstaja realna možnost podaljšanja obratovalne dobe vsaj do leta 2063, če ne bo prišlo do prelomnih tehnoloških dosežkov. To odpira številna vprašanja o prihodnosti jedrske energije v Sloveniji.
Obnovljivi viri energije trikrat dražji od kombinacije različnih virov
Mervarjevi izračuni o prihodnji oskrbi z elektriko temeljijo na predpostavki precej nizke uvozne odvisnosti, čeprav je bila Slovenija v preteklosti, tudi v letu 2022, ko sta bili TEŠ in jedrska elektrarna izven pogona, veliko bolj odvisna od uvoza električne energije.
Študija je pokazala, da bi nas oskrba z elektriko stala daleč največ, če bi se odločili le za proizvodnjo iz obnovljivih virov. Ti stroški zajemajo investicije v hidroelektrarne, vetrne in sončne elektrarne, ter v uporabo biomase. Šokanten je znesek 66,69 milijarde evrov, ki predstavlja samo investicijske stroške. Če vključimo še stroške delovanja, vzdrževanja in izgube elektrike v sistemu, se znesek povzpne na kar 85,89 milijarde evrov.
Zaradi zastarele in preobremenjene električne infrastrukture bi izvedba predlaganega scenarija zahtevala velika dodatna vlaganja. Poleg posodobitve distribucijskega omrežja bi bilo treba znatno investirati tudi v sisteme za shranjevanje energije, saj obstoječe omrežje ne bi zdržalo povečanih obremenitev.
Podaljšanje obratovanja NEK do leta 2063 je po Mervarjevih ugotovitvah za državo finančno najugodnejša opcija. Naložbena vrednost tega scenarija je za 3,2-krat nižja od scenarija, ki temelji izključno na obnovljivih virih energije. Tudi ob upoštevanju vseh dodatnih stroškov, kot so delovanje in vzdrževanje, je ta možnost še vedno za več kot dvakrat cenejša.
Mervar meni, da je gradnja novega jedrskega bloka JEK2, čeprav ta znaša okoli 22 milijard evrov, ob podaljšanem obratovanju obstoječe jedrske elektrarne še vedno cenejša rešitev, kot zanašanje zgolj na obnovljive vire energije. Novi blok jedrska elektrarne bi v prihodnje zagotovili stabilnejšo oskrbo z električno energijo.
Kakšen finančni vpliv bi imeli ti scenariji na račune za elektriko?
Čeprav Mervar v analizi ni podal konkretnih številk o morebitnem zvišanju cen elektrike, je jasno poudaril, da bi gradnja nove jedrske elektrarne privedla do višjih stroškov proizvodnje električne energije. Kot glavni razlog je navedel dejstvo, da so stroški gradnje in obratovanja nove elektrarne višji, medtem ko so obstoječi objekti, kot je NEK, že amortizirani. Zato je po njegovem mnenju smiselno čim dlje podaljšati obratovanje NEK, dokler to dopuščajo tehnične zmogljivosti.
Trenutna evropska politika, ki močno poudarja obnovljive vire energije, lahko zavira ali celo prepreči gradnjo drugega bloka jedrske elektrarne. To bi lahko negativno vplivalo na energetsko neodvisnost države in ogrozilo njeno finančno stabilnost. Čeprav bi proizvodnja elektrike iz obnovljivih virov lahko v prihodnosti znižala cene električne energije, bi to zahtevalo znatne državne subvencije, ki bi jih na koncu poravnali davkoplačevalci.
Študija obravnava gradnjo JEK 2 v kapaciteti 1.100 megavatov
Ocene stroškov novega bloka JEK 2 temeljijo na predpostavki o njegovi moči 1.100 megavatov, kar kaže na potencialno sodelovanje z ameriškim podjetjem Westinghouse. Vendar pa je končna odločitev o moči bloka odvisna od številnih dejavnikov, vključno z ekonomsko učinkovitostjo in transparentnostjo postopka izbire. Ta odločitev bo imela neposreden vpliv na skupne stroške projekta in posledično na ceno električne energije za vse odjemalce. Poleg tega je nujno zagotoviti, da bo postopek izbire izvajalca transparenten in brez koruptivnih vplivov.
Kdo so potencialni dobavitelji reaktorja za JEK 2?
Medtem, ko se je razvoj jedrske tehnologije v zahodnih državah v zadnjih desetletjih upočasnil, sta Kitajska in Južna Koreja postali vodilni na tem področju. Južnokorejska družba KHNP gradi reaktorje z močjo 1.000 in 1.300 megavatov, francoski EDF pa, čeprav je eden od pionirjev, ponuja močnejše, 1650-megavatne jedrske bloke ter tudi 1200-megavatne reaktorje, vendar je imel večkrat težave pri dokončanju projektov. Manj pozornosti pa je namenjene manjšim reaktorjem.
Čeprav se je rok za odločitev o gradnji nove jedrske elektrarne JEK 2 premaknil na leto 2027 ali 2028, naj bi projekt tekel naprej. Kljub temu ostajajo nejasnosti glede postopka izbire izvajalca, uporabljene tehnologije in dobaviteljev opreme.
Ob podaljšanju obratovalne dobe obstoječega jedrskega bloka je nujno, da se že zdaj intenzivno pripravljamo na gradnjo novega. Hitra odločitev o velikosti nove kapacitete jedrske elektrarne in izbira zanesljivega partnerja sta ključni, saj bosta omogočili dovolj časa za pogajanja in načrtovanje pred morebitnim referendumom o gradnji.
