Klimatologija je del meteorologije, torej geofizike, zato ugotovitve, ki jih podaja znanost o podnebnih spremembah, slonijo na teoretičnih fizikalnih zakonitostih in izmerjenih fizikalnih in bioloških dejstvih. Navkljub temu se, zlasti v medijih in poljudni literaturi, včasih ustvarja vtis, da v svojih analizah in prognozah klimatologija uporablja neznanstvene metode, ter da so rezultati vprašljivi. Klimatski skepticizem je prisoten, še zlasti, ko se z izračuni ocenjuje vpliv človeka na pretekli in bodoči razvoj podnebja. Argumenti skeptikov so številni, od smešnih, da globalnega ogrevanja ni, do naivnih, češ, sto let meritev je premalo. Lahko so tudi všečni, češ, kaj pa je narobe, če se nam malo ogreje? Nekaj pa je tudi, na prvi pogled, znanstvenih argumentov, recimo da je za ogrevanje krivo Sonce, da je dvig vsebnosti CO2 v ozračju posledica dviga temperature, ali da se ogreva tudi Mars. Najdemo pa tudi čudaški skepticizem, ki v opozarjanju na podnebne spremembe vidi zarotništvo, ki bi zaustavilo gospodarski razcvet v deželah v razvoju, ali kako drugače drastično spremenilo neoliberalistično tržno ekonomijo.

lucka_1
Klimatologinja, dr. Lučka Kajfež Bogataj
lucka1
Skeptiki do sedaj niso dokazali obstoja nobenega drugega krivca za pregrevanje planeta

 

Razlage po meri naročnikov

Nekaj klimatskih skeptikov je konstruktivnih kritikov. To so znanstveniki, ki opozarjajo na pomanjkljivosti v razumevanju podnebnega sistema, na pomanjkanje meritev ali na nepopolnost klimatoloških modelov, vendar priznavajo vlogo naše civilizacije pri oblikovanju podnebja. Opozarjajo na znanstvene napake, na katere ni imun niti Medvladnim odbor za podnebne spremembe, ali pa, da je problematika podnebnih sprememb medijsko napihnjena in da se vsak ekstremen vremenski dogodek pripisuje podnebnim spremembam. Menijo, da vseh vzrokov za globalno ogrevanje še ne poznamo in da so klimatski modeli nezanesljivi. Druga skupina skeptikov ne prihaja iz znanstvenih vrst, če pa že, nima fizikalne ali celo ne naravoslovne izobrazbe, z redkimi izjemami seveda. Ti so dobro organizirani in izdatno financirani, da iščejo razlage po meri svojih delodajalcev, ali pa delujejo enostavno iz osebnega prepričanja, da je neoliberalna ekonomija nedotakljiva in vsaka okoljska težava prenapihnjena. Večina teh prihaja iz Združenih držav in Avstralije, nekateri pa tudi iz Evrope. Pri delovanju izbirajo le tiste trditve, članke ali iz konteksta iztrgane trditve, ki jim omogočajo zavajajoč pristop. Njihova ciljna publika pa so, poleg civilne družbe, zlasti mediji in politika na najvišjih ravneh. Avstralski klimatski skeptiki imajo celo politično stranko, katere program je odklanjanje mednarodnih dogovorov za blažitev podnebnih sprememb. Glavno poslanstvo te skupine je sporočanje, da antropogenega vpliva na podnebni sistem ni, in da se podnebne spremembe ali sploh ne dogajajo, če pa se že, potem je krivo Sonce in zato ukrepi za zmanjšanje rabe fosilnih goriv niso potrebni.

 

Menjava stališč po potrebi

Skeptiki pa velikokrat tudi menjajo svoja stališča. Najprej trdijo, da se klimatologi motijo in da to lahko dokažejo. V drugi fazi spoznajo, da se klimatologi ne motijo, a trdijo: “Podnebje se spreminja in ljudje igrajo vlogo, vendar to ne povzroča škode”. V tretji fazi spoznajo, da je vloga ljudi pomembna, a so mnenja, da je že prepozno, da bi kaj naredili. Ameriški profesor Fred Singer, ki je leta 2008 nastopal v Sloveniji je pred leti povsem zanikal, da bi se podnebje ogrevalo, leta 2008 pa izdal knjigo Unstoppable global warming (Nezaustavljivo globalno ogrevanje). Leta 1995 je organiziral in delno financiral kongres skeptikov in tam zbral 1500 podpisov tako imenovanih znanstvenikov, znanih kot Leipziška deklaracija. Od 33 evropskih podpisnikov jih je le 20 imelo ustrezne reference, ostali pa so bili družboslovci ali pa niso imeli niti univerzitetne diplome. Podobna je Oregonska peticija, ki so jo leta 1998 po pošti poslali v podpis množici raziskovalcev najrazličnejših profilov. V pošto so priložili  imitacijo znanstvenega članka, ki je bil natisnjen na enakem formatu in tisku kot ga uporablja za svoje izdaje Ameriška akademija znanosti in pa uvodnik Wall Street Journala z naslovom “Znanost je povedala svoje, globalno ogrevanje je mit”. Peticijo je na začetku podpisalo 15 tisoč ljudi, od katerih jih je imelo primerno izobrazbo le okrog 2000. Na spletni strani trdijo, da jo je kasneje podpisalo več kot 30 tisoč ljudi. Tudi tu je sodeloval Fred Singer. Plod delovanja podnebnih skeptikov je tudi film Globalno segrevanje – velika prevara, katerega namen je za podnebne spremembe okriviti aktivnost Sonca in pa kozmične žarke. Predvajan je bil marca 2007, na Kanalu 4 britanske televizije, točno teden za tem, ko je IPCC objavil svoje četrto poročilo. Oddajo je režiral kontroverzni filmar, sodelovali pa so bivši državni blagajnik,  bivši urednik revije New Scientist in nekaj znanstvenikov, ki dvomijo v klimatske spremembe. Oddaja ni vključevala protiargumentov, a je s svojo tehnično kakovostjo predstavitve uspela prepričati tiste, ki ne poznajo fizike podnebnih sprememb.


Skeptiki, vendar brez dokazov

Pogosto skeptiki trdijo, da je ogrevanje pri tleh posledica sprememb v okolici merilnih postaj, na primer mestnega okolja. To ne drži, saj se analizirajo le homogenizirani podatki, iz katerih izločijo vpliv sprememb okolice. Sploh pa se najbolj ogrevajo nenaseljene severne geografske širine in Arktika. Klimatski skeptiki trdijo, da so bile temperature v preteklosti že višje. Seveda, a v res davni preteklosti. A na severni polobli je hitro ogrevanje podnebja v zadnji polovici preteklega stoletja imelo za posledico porast temperature, kakršnega nismo zabeležili v najmanj v 500 letih, verjetno pa tudi ne v zadnjih 1300 letih. Pomembna značilnost sedanjega ogrevanja je globalnost, mnoga prejšnja obdobja ogrevanja pa so bila omejena le na manjša področja. Pred 6000 leti so bile temperature morda res celo višje od današnjih, a le poleti in le na severni polobli, zaradi lege Zemlje napram Soncu, torej zaradi astronomskih vzrokov. Tudi toplo podnebje v delu Evrope med leti 900 do 1300 je bilo le regionalno. Med leti 1000 in 1300 je bilo v Anglji kar 50 vinogradov, kar vznemirja podnebne skeptike. Pozabljajo pa, da jih je danes več kot 400. Pojavlja se tudi ugovor, da je globalno ogrevanje posledica Sončeve aktivnosti. Ta se je rahlo povečevala le do okrog leta 1940, potem pa se ni bistveno spremenila. Lani je bil sončev izsev najnižji v zadnjih 30 letih, pa je bilo leto 2009 med toplejšimi leti. Podobno je s skepso, ali ni morda kozmično sevanje krivo za ogrevanje. Spet ni dovolj znanstveno podprtih dokazov, ki bi kazali, da to sevanje vpliva, na primer, na količino oblačnosti na Zemlji. S spremembami v sevanju iz vesolja se ne da razložiti dolgoročnih trendov globalnega ogrevanja. Seveda pa so najbolj smešne trditve, da se podnebje hladi. Samo leta 2010 smo imeli globalno najtoplejšo pomlad in  poletje od začetka meritev, enako velja tudi za povprečje desetih let -  od 2000 do 2009.


Ne samo plini, tudi aerosoli

V daljni preteklosti so spremembe v količini CO2 zaostajale za spremembami temperature in podnebni skeptiki zato trdijo, da klimatologija zamenjuje vzrok in posledico. V davni preteklosti, v ciklusih ledenih dob, so se temperaturne spremembe lahko dogajale pred spremembami količin CO2, ne pa vedno. A v povezavi ogljikov dioksid/ temperatura planeta, začne delovati pozitivna povratna zanka. Ker se zaradi CO2 ozračje ogreva, ima to povratni učinek, ki spodbuja nadaljnje ogrevanje. Pri povratnih zankah ni bistveno, kaj je prej, kura ali jajce – končni učinek je enak. Trend CO2 v preteklem stoletju ne sovpada povsem s trendom globalnega segrevanja, a tega niti ne pričakujemo, saj toplogredni plini niso edini, ki določajo temperaturo. Pomembni so aerosoli, katerih emisije so tudi rezultat človekovega delovanja, z njimi pa se da razložiti velik del ohladitev sredi 20. stoletja.

 

Neutemeljeno je tudi mnenje, da so antropogene emisije CO2, v primerjavi z naravnimi, ki jih povzročajo npr. vulkani, zanemarljive. Na prvi pogled so količinsko res majhne, če jih primerjamo s tistimi iz ekosistemov in oceanov. A naravne emisije so uravnotežene, saj se količine izpustov nato ponovno absorbirajo. Človekovi izpusti, ki so danes vsaj dvajsetkrat večji kot leta 1800, rušijo to ravnovesje in privedejo do kopičenja plinov v atmosferi in do zakisanja oceanov. Da je vir dodane količine toplogrednih plinov človek, dokazujejo analize kemične sestave in porazdelitve CO2 v ozračju. Sploh pa smo ljudje v zadnjih 200 letih posekali kar 40 odstotkov gozda in krepko spremenil rabo tal, kar je tudi spremenilo naravne ponore za CO2.

Vodna para ni krivec

Po mnenju skeptikov vodna para prispeva kar 95% toplogrednega učinka našega ozračja. To enostavno ne drži, saj je samo delež CO2 povzročitelj ali krivec za 9 do 30% toplogrednih učinkov. Ker se absorbcijski spektri troatomnih plinov prekrivajo, se njihovi deleži v toplogrednem učinku ne seštevajo linearno. Vodna para sama po sebi bi, če bi odstranili vse druge toplogredne pline, imela okrog 64% skupnega toplogrednega učinka. Vendar pa pri povečanem učinku tople grede, ki je vzrok podnebnim spremembam, vodna para ne igra odločilne vloge kot pogonska spremenljivka, pomembna je le kot povratna zanka. Namreč, ozračje pri dani temperaturi sprejme omejeno količine vodne pare. Čim je ta dosežena, se para utekočini in izpade iz ozračja. Čas v katerem se dodatna količina vodne pare zadrži v ozračju je prekratek, da bi lahko imela učinek na podnebni sistem.

 

Argumenti skeptikov imajo dve ključni pomanjkljivosti: niso dokazali obstoja alternativnega krivca za “vznemirjenje” globalnega klimatskega sistema, ki je jasno izmerjeno, ter niso podali niti ene razlage, kako je možno, da so vse trditve o katerih  govori moderna znanost, o interakciji med toplogrednimi plini ter prenosu energije v atmosferi, napačne ! Znanost o podnebnih spremembah namreč ni bila rojena včeraj, saj je toplogredni učinek troatomnih plinov v ozračju dokazal Fourier že leta 1824!

lucka2
Sedaj je skrajni čas da začne človeštvo ukrepati hitro in pametno

erevija varčujem z energijo lučka kajfež bogataj klimatologija ekologija segrevanje ozračja naravovarstvo klimatološke spremembe globalno segrevanje ogrevanje planeta

 

 


Varčevanje toplotne energije

Bosch toplotna črpalka in delovanje, novi izsledki 2021

Delovanje toplotne črpalke Bosch (zadnje serije) se je izkazalo za zelo vzpodbudno tudi v ekstremnih pogojih. Od sodobnih toplotnih črpalk se pričakuje, da razen objektov ogrevajo tudi sanitarno vodo in so pri tem maksimalno učinkovite. Kar pomeni, da se voda v sistemu ogreva na več kot 60 °C tudi pri ekstremno...

IR paneli in ogrevanje z njimi

Ogrevanje z IR paneli je uveljavljeno več kot 80 let. Zaradi nizkih cen fosilnih goriv in globalne prevlade teh energentov IR paneli niso imeli veljave. Ker pa je ogrevanje z...

Kaj je toplotna črpalka? Kaj pomeni COP, SCOP

Toplotne črpalke so za marsikoga še vedno nenavadne naprave, saj lahko z njimi iz razmeroma hladnih virov (iz okolja – to je zemlje, vode ali zraka) čez celo leto koristimo toploto za ogrevanje hiše in tople...

Pregled plinske napeljave in menjava plinske peči

Želite brezhibno delovanje, varnejšo in varčnejšo plinsko peč in prihraniti pri stroških ogrevanja v svojem domu? Kdaj so bile na zadnje pregledane instalacije in tesenje? Morda pregled plinske...

GRADNJA IN OBNOVE

Nakup hiše – kako se izogniti slabi naložbi

Če se odločate za nakup hiše, je v izogib kasnejšim presenečenjem podrobnejši energetski pregled dobra popotnica. V članku opisujemo, kaj lahko preverimo sami in česar ob nakupu starejše hiše ne smemo spregledati.

Vgradnja okna je najpomembnejša

Vsako okno je dobro le toliko, kolikor je dobro vgrajeno. In smernice sodobne gradnje zahtevajo od investitorjev, da že pri izbiri oken načrtujejo tudi njihovo vgradnjo. Dejstvo je, da je še vedno najpogostejša...

Gradnja hiše - je gradnja nizkoenergijske dražja od klasične

Koliko stane gradnja hiše - nizkoenergijske v primerjavi s klasično, za kakšno nizkoenergijsko hišo naj se odločim, kateri gradbeni material izbrati, kakšni so prihranki in kolikšno vlogo igrajo...

Zvočna izolacija stropa

Slaba volja, slabo počutje, bolezen. To je najslabši potek težav, kadar živimo v hrupnih prostorih. Ni nujno, da je hrup močan, dovolj je že, da nam gre, kot pravimo, na živce. Vendar se za nekatere težave...

ELEKTRIČNA ENERGIJA

Strošek za sončno elektrarno se lahko prepolovi

Solarni moduli, ki jih vgradimo v novogradnjo, lastnika stanejo za več kot tretjino manj, skupaj z baterijskim hranilnikom dolgoročno prepolovijo stroške za elektriko, povečajo tudi varnost in energetsko neodvisnost. To je bila osnovna ideja dr. Crosslanda, ki je že leta 2018 s peticijo predlagal angleškemu...

Sončna elektrarna 11 kW - cena in donos v 2021

Sončna elektrarna s ceno, ki se vsakodnevno znižuje, za široko rabo predstavlja eno bolj donosnih naložb. Cena sončne elektrarne je, glede na prihranke v celi življenjski dobi v primerjavi z donosom bančnih...

Poraba elektrike v hiši

Računalniki, televizorji, videorekorderji, tiskalniki, optični bralniki, monitorji, faksi, radijske budilke, brezžični telefoni, svetilke, sušilci za lase, sesalci, pekači, likalniki, polnilci za mobilne...

Ogrevanje s soncem - sončna elektrarna in toplotna črpalka

Prijetna temperatura v bivalnih prostorih, ogrevanje s soncem, topla voda in dovolj elektrike za potrebe celotnega gospodinjstva, račun za elektriko pa minimalen. Sliši se skoraj preveč lepo, da bi bilo res, a dejstvo...

Aktualne novice

Kakovost bivanja v večstanovanjskih zgradbah

Slovensko združenje za trajnostno gradnjo GBC Slovenija je sredi minulega  decembra v sodelovanju z Zbornico za poslovanje z nepremičninami (ZPN) organiziralo še zadnje  strokovno srečanje, tokrat na temo kakovostnega bivanja v večstanovanjskih zgradbah. Spletnega seminarja se je udeležilo 110...

GBC Slovenija organizira on-line strokovno srečanje

Slovensko združenje za trajnostno gradnjo GBC Slovenija bo v sodelovanju z Zbornico za poslovanje z nepremičninami (ZPN) v petek, 18. decembra, organiziralo zadnje letošnje strokovno...

Cene energentov v letu 2020

Zaradi pandemije so cene energentov v prvem četrtletju letošnjega leta na splošno padle. Razlog je seveda kriza, ki jo je povzročila pandemija koronavirusa, saj se je življenje v prvih štirih...

Energetska sanacija stavb in učinkovitost dela

Združenje za trajnostno gradnjo GBC Slovenija je v sodelovanju s slovenskim Eko skladom tretji petek v septembru na lokaciji Superkema v Mariboru organiziralo strokovno srečanje za izvajalce zaključnih del v...

Prezračevanje, klimatizacija

Kondenz - od kapljic na oknih do plesni nas loči le korak

Včasih se je zaradi slabšega tesnjenja oken samodejno zamenjalo več zraka v zaprtih prostorih. Zdaj moramo za zadostno prezračevanje, dober zrak v prostorih in odvajanje odvečne vlage skrbeti sami, tudi pozimi. V nasprotnem primeru bo zaradi previsoke relativne zračne vlage vodna para začela kondenzirati na...

Prezračevanje stanovanja pomeni skrb za zdravje

Za življenje nujno potrebujemo tri stvari – vodo, hrano in zrak. Brez slednjega lahko človek zdrži brez posledic za zdravje pičlih 5 minut, zato je zelo pomembno, kakšen zrak dihamo. Ste vedeli, da je lahko...

Rekuperator zraka v kombinaciji s toplotno črpalko

Za prijetno bivanje v zaprtih prostorih potrebujemo svež, prečiščen zrak. Velikokrat zasledimo primere obnovljenih hiš, ki so za nova okna in fasado porabili premoženje, na prezračevanje pa pozabili. Sledi zatohel...

Prezračevanje prostorov - o tem še vedno ne vemo dovolj

Jeseni se običajno srečamo s prvimi resnejšimi ohladitvami, ki jih spremlja tudi več vlage v zraku. V čedalje bolj zrakotesno grajenih in obnovljenih stavbah je zato pojav plesni na notranjih površinah le še...

Varčevanje vode

Čistilna naprava in biološko čiščenje vode brez elektrike

Lastniki objektov, ki so zgolj občasno naseljeni ali samo v sezonski uporabi, se prej ali slej srečajo z izzivom čiščenja odpadnih voda. Ta je še toliko večji, če gre za lokacijo brez električne energije ali slabo obiskan počitniški objekt. Vendar so specialisti našli rešitev, ki se imenuje Biološka...

Matrikx vodni filtri

Da iz pipe priteče čista pitna voda ni samoumevno, saj smo v zadnjem stoletju spustili v okolje več kot 100.000 različnih sintetičnih snovi, ki v končni fazi vedno pristanejo v vodi. Kristalno čisto vodo...

Filtri za vodo in pitna voda iz deževnice

Filtri za vodo zadržijo vse trdne delce v vodi večje od 25 mikronov (pesek, mulj, opilki). Uporabljajo se lahko za filtriranje vode in vodovodnega sistema, kot tudi za vodo iz deževnice. Filtri za...

Biološko čiščenje odpadne vode in deževnica

Stična točka tehnologij za biološko čiščenje odpadne vode in zajemanje deževnice so podzemni rezervoarji. Danes so skoraj brez izjeme izdelani iz umetnih mas, imajo dolgo življenjsko dobo, popolno tesnijo in so...

ZELENA MOBILNOST

Avto na plin odlično prestal eko test

Prijaznost do okolja postaja tako pri izdelavi kot pri nakupu vozila vse pomembnejši dejavnik. Varčen avto v prihodnje ne bo samo vozil ceneje, ampak bo tudi povzročal manj vpliva na okolje v obliki podnebno škodljivega CO2 in drugih onesnaževal, ki slabšajo kakovost zraka.

Avto na plin - pospeševanje nizkoogljičnega prometa

Združenje za zemeljski in obnovljiv plin v prometu (NGVA Europe) je objavilo podatke o uporabi biometana v sektorju cestnega prometa v Evropi, ki kažejo, da je obnovljivi plin na voljo potrošnikom po Evropi ter v...

Od 2030 samo še novi avto na elektriko ali hibrid

Stanje doma in okoli nas na področju električnega transporta za široko rabo kaže veliko bolj optimistično sliko, kot si predstavljajo mnogi kritiki. Poglejmo, kaj za električni avto drži, kaj ne drži, v...

Električna vozila - kaj pravi zdrava pamet

Z električnimi avtomobili se dogaja nekaj podobnega, kot z okoljskimi opozorili. Nasprotniki trdnih dejstev in opozoril okoljevarstvenikov so dolgo uporabljali vsa možna orožja, da bi negirali rastočo "nevarnost" -...

Inštalacije

Vlaga v kleti

Če ima novogradnja klet, jo je potrebno vedno zaščititi proti vdoru vode z zunanje strani. Postopek je razmeroma enostaven in ga lahko izvaja srednje spreten graditelj tudi sam. Seveda pa vrag tiči v detajlih, in če slednji niso dobro izvedeni, bo vlaga vdrla v klet.

Regulacija talnega gretja Uponor Smatrix

Ko izbiramo ogrevalni sistem je regulacija talnega ogrevanja tako pri obnovah in novogradnjah ključna, če želimo z novim sistemom ogrevati maksimalno varčno in hkrati doseči...

Cena talno gretje suhomontažni sistem

Cena za talno gretje ni najpomembnejši vidik pri adaptacijah starih zgradb, ker investitorji ob tem iščejo predvsem izboljšanje udobja, hitro vgradnjo ter maksimalne prihranke ogrevanja.

Pametna hiša

Pri gradnji objektov, pa naj bodo to poslovne ali stanovanjske zgradbe, prihaja do vse večjih sprememb. Že pri njihovi zasnovi in načrtovanju se natančno ve, kako se bodo ogrevale, ohlajale in...

IZKORISTI UGODNO PONUDBO

Kalkulator Oceni prihranek energije je novo priročno večnamensko spletno orodje, ki vam pojasni koliko prihranite s prehodom na novi energent, novi ogrevalni sistem, sončno elektrarno in električni avto.

Prodajo gradbenega materiala v aprilu rešuje spletna trgovina. Vendar, ker so storitve za izvedbo gradbenih del v poseljenih zgradbah od sredine marca zaustavljene, bodo gospodarske posledice...

Večina investitorjev se sprašuje ali je cena sončne elektrarne sprejemljiva za slovenski žep ter koliko prihranimo. Odgovore nam je pojasnil predstavnik podjetja Enertec, Peter Kumer, soustanovitelj blagovne znamke...

zdrava hisa

ponudniki toplotnih

S klikom na posamično podjetje dostopate do tehničnih karakteristik ponudnikov TOPLOTNIH ČRPALK zrak – voda

fotovoltaicne-elektrarne
Posodobljen akcijski načrt OVE za sončne elektrarne predvideva cca. 10% rast letno. Do leta 2020 naj bi dodatno inštalirali 161 MW sončnih elektrarn. S sprejetjem Uredbe o samooskrbi…
ogrevanje
Toplotne črpalke prestrezajo energijo zemlje, zraka ali vode. Ob primerjavi sistemov za toplotne črpalke lahko kljub višjim stroškom investicije…
pasivna-hisa
Za ogrevanje, hlajenje, pripravo tople vode, klimatizacijo in razsvetljavo v pasivni ali skoraj nič - energijski hiši potrebujejo tako malo energije…
Gradnja in obnove
DOBRA PRAKSA GRADNJA in OBNOVE
Do leta 2020 naj bi po evropskih smernicah, ki jim sledi tudi Slovenija, razvoj gradnje energijsko učinkovitih stavb dosegel nivo skoraj nič – energijske hiše.