Klimatologija je del meteorologije, torej geofizike, zato ugotovitve, ki jih podaja znanost o podnebnih spremembah, slonijo na teoretičnih fizikalnih zakonitostih in izmerjenih fizikalnih in bioloških dejstvih. Navkljub temu se, zlasti v medijih in poljudni literaturi, včasih ustvarja vtis, da v svojih analizah in prognozah klimatologija uporablja neznanstvene metode, ter da so rezultati vprašljivi. Klimatski skepticizem je prisoten, še zlasti, ko se z izračuni ocenjuje vpliv človeka na pretekli in bodoči razvoj podnebja. Argumenti skeptikov so številni, od smešnih, da globalnega ogrevanja ni, do naivnih, češ, sto let meritev je premalo. Lahko so tudi všečni, češ, kaj pa je narobe, če se nam malo ogreje? Nekaj pa je tudi, na prvi pogled, znanstvenih argumentov, recimo da je za ogrevanje krivo Sonce, da je dvig vsebnosti CO2 v ozračju posledica dviga temperature, ali da se ogreva tudi Mars. Najdemo pa tudi čudaški skepticizem, ki v opozarjanju na podnebne spremembe vidi zarotništvo, ki bi zaustavilo gospodarski razcvet v deželah v razvoju, ali kako drugače drastično spremenilo neoliberalistično tržno ekonomijo.

lucka_1
Klimatologinja, dr. Lučka Kajfež Bogataj
lucka1
Skeptiki do sedaj niso dokazali obstoja nobenega drugega krivca za pregrevanje planeta

 

Razlage po meri naročnikov

Nekaj klimatskih skeptikov je konstruktivnih kritikov. To so znanstveniki, ki opozarjajo na pomanjkljivosti v razumevanju podnebnega sistema, na pomanjkanje meritev ali na nepopolnost klimatoloških modelov, vendar priznavajo vlogo naše civilizacije pri oblikovanju podnebja. Opozarjajo na znanstvene napake, na katere ni imun niti Medvladnim odbor za podnebne spremembe, ali pa, da je problematika podnebnih sprememb medijsko napihnjena in da se vsak ekstremen vremenski dogodek pripisuje podnebnim spremembam. Menijo, da vseh vzrokov za globalno ogrevanje še ne poznamo in da so klimatski modeli nezanesljivi. Druga skupina skeptikov ne prihaja iz znanstvenih vrst, če pa že, nima fizikalne ali celo ne naravoslovne izobrazbe, z redkimi izjemami seveda. Ti so dobro organizirani in izdatno financirani, da iščejo razlage po meri svojih delodajalcev, ali pa delujejo enostavno iz osebnega prepričanja, da je neoliberalna ekonomija nedotakljiva in vsaka okoljska težava prenapihnjena. Večina teh prihaja iz Združenih držav in Avstralije, nekateri pa tudi iz Evrope. Pri delovanju izbirajo le tiste trditve, članke ali iz konteksta iztrgane trditve, ki jim omogočajo zavajajoč pristop. Njihova ciljna publika pa so, poleg civilne družbe, zlasti mediji in politika na najvišjih ravneh. Avstralski klimatski skeptiki imajo celo politično stranko, katere program je odklanjanje mednarodnih dogovorov za blažitev podnebnih sprememb. Glavno poslanstvo te skupine je sporočanje, da antropogenega vpliva na podnebni sistem ni, in da se podnebne spremembe ali sploh ne dogajajo, če pa se že, potem je krivo Sonce in zato ukrepi za zmanjšanje rabe fosilnih goriv niso potrebni.

 

Menjava stališč po potrebi

Skeptiki pa velikokrat tudi menjajo svoja stališča. Najprej trdijo, da se klimatologi motijo in da to lahko dokažejo. V drugi fazi spoznajo, da se klimatologi ne motijo, a trdijo: “Podnebje se spreminja in ljudje igrajo vlogo, vendar to ne povzroča škode”. V tretji fazi spoznajo, da je vloga ljudi pomembna, a so mnenja, da je že prepozno, da bi kaj naredili. Ameriški profesor Fred Singer, ki je leta 2008 nastopal v Sloveniji je pred leti povsem zanikal, da bi se podnebje ogrevalo, leta 2008 pa izdal knjigo Unstoppable global warming (Nezaustavljivo globalno ogrevanje). Leta 1995 je organiziral in delno financiral kongres skeptikov in tam zbral 1500 podpisov tako imenovanih znanstvenikov, znanih kot Leipziška deklaracija. Od 33 evropskih podpisnikov jih je le 20 imelo ustrezne reference, ostali pa so bili družboslovci ali pa niso imeli niti univerzitetne diplome. Podobna je Oregonska peticija, ki so jo leta 1998 po pošti poslali v podpis množici raziskovalcev najrazličnejših profilov. V pošto so priložili  imitacijo znanstvenega članka, ki je bil natisnjen na enakem formatu in tisku kot ga uporablja za svoje izdaje Ameriška akademija znanosti in pa uvodnik Wall Street Journala z naslovom “Znanost je povedala svoje, globalno ogrevanje je mit”. Peticijo je na začetku podpisalo 15 tisoč ljudi, od katerih jih je imelo primerno izobrazbo le okrog 2000. Na spletni strani trdijo, da jo je kasneje podpisalo več kot 30 tisoč ljudi. Tudi tu je sodeloval Fred Singer. Plod delovanja podnebnih skeptikov je tudi film Globalno segrevanje – velika prevara, katerega namen je za podnebne spremembe okriviti aktivnost Sonca in pa kozmične žarke. Predvajan je bil marca 2007, na Kanalu 4 britanske televizije, točno teden za tem, ko je IPCC objavil svoje četrto poročilo. Oddajo je režiral kontroverzni filmar, sodelovali pa so bivši državni blagajnik,  bivši urednik revije New Scientist in nekaj znanstvenikov, ki dvomijo v klimatske spremembe. Oddaja ni vključevala protiargumentov, a je s svojo tehnično kakovostjo predstavitve uspela prepričati tiste, ki ne poznajo fizike podnebnih sprememb.


Skeptiki, vendar brez dokazov

Pogosto skeptiki trdijo, da je ogrevanje pri tleh posledica sprememb v okolici merilnih postaj, na primer mestnega okolja. To ne drži, saj se analizirajo le homogenizirani podatki, iz katerih izločijo vpliv sprememb okolice. Sploh pa se najbolj ogrevajo nenaseljene severne geografske širine in Arktika. Klimatski skeptiki trdijo, da so bile temperature v preteklosti že višje. Seveda, a v res davni preteklosti. A na severni polobli je hitro ogrevanje podnebja v zadnji polovici preteklega stoletja imelo za posledico porast temperature, kakršnega nismo zabeležili v najmanj v 500 letih, verjetno pa tudi ne v zadnjih 1300 letih. Pomembna značilnost sedanjega ogrevanja je globalnost, mnoga prejšnja obdobja ogrevanja pa so bila omejena le na manjša področja. Pred 6000 leti so bile temperature morda res celo višje od današnjih, a le poleti in le na severni polobli, zaradi lege Zemlje napram Soncu, torej zaradi astronomskih vzrokov. Tudi toplo podnebje v delu Evrope med leti 900 do 1300 je bilo le regionalno. Med leti 1000 in 1300 je bilo v Anglji kar 50 vinogradov, kar vznemirja podnebne skeptike. Pozabljajo pa, da jih je danes več kot 400. Pojavlja se tudi ugovor, da je globalno ogrevanje posledica Sončeve aktivnosti. Ta se je rahlo povečevala le do okrog leta 1940, potem pa se ni bistveno spremenila. Lani je bil sončev izsev najnižji v zadnjih 30 letih, pa je bilo leto 2009 med toplejšimi leti. Podobno je s skepso, ali ni morda kozmično sevanje krivo za ogrevanje. Spet ni dovolj znanstveno podprtih dokazov, ki bi kazali, da to sevanje vpliva, na primer, na količino oblačnosti na Zemlji. S spremembami v sevanju iz vesolja se ne da razložiti dolgoročnih trendov globalnega ogrevanja. Seveda pa so najbolj smešne trditve, da se podnebje hladi. Samo leta 2010 smo imeli globalno najtoplejšo pomlad in  poletje od začetka meritev, enako velja tudi za povprečje desetih let -  od 2000 do 2009.


Ne samo plini, tudi aerosoli

V daljni preteklosti so spremembe v količini CO2 zaostajale za spremembami temperature in podnebni skeptiki zato trdijo, da klimatologija zamenjuje vzrok in posledico. V davni preteklosti, v ciklusih ledenih dob, so se temperaturne spremembe lahko dogajale pred spremembami količin CO2, ne pa vedno. A v povezavi ogljikov dioksid/ temperatura planeta, začne delovati pozitivna povratna zanka. Ker se zaradi CO2 ozračje ogreva, ima to povratni učinek, ki spodbuja nadaljnje ogrevanje. Pri povratnih zankah ni bistveno, kaj je prej, kura ali jajce – končni učinek je enak. Trend CO2 v preteklem stoletju ne sovpada povsem s trendom globalnega segrevanja, a tega niti ne pričakujemo, saj toplogredni plini niso edini, ki določajo temperaturo. Pomembni so aerosoli, katerih emisije so tudi rezultat človekovega delovanja, z njimi pa se da razložiti velik del ohladitev sredi 20. stoletja.

 

Neutemeljeno je tudi mnenje, da so antropogene emisije CO2, v primerjavi z naravnimi, ki jih povzročajo npr. vulkani, zanemarljive. Na prvi pogled so količinsko res majhne, če jih primerjamo s tistimi iz ekosistemov in oceanov. A naravne emisije so uravnotežene, saj se količine izpustov nato ponovno absorbirajo. Človekovi izpusti, ki so danes vsaj dvajsetkrat večji kot leta 1800, rušijo to ravnovesje in privedejo do kopičenja plinov v atmosferi in do zakisanja oceanov. Da je vir dodane količine toplogrednih plinov človek, dokazujejo analize kemične sestave in porazdelitve CO2 v ozračju. Sploh pa smo ljudje v zadnjih 200 letih posekali kar 40 odstotkov gozda in krepko spremenil rabo tal, kar je tudi spremenilo naravne ponore za CO2.

Vodna para ni krivec

Po mnenju skeptikov vodna para prispeva kar 95% toplogrednega učinka našega ozračja. To enostavno ne drži, saj je samo delež CO2 povzročitelj ali krivec za 9 do 30% toplogrednih učinkov. Ker se absorbcijski spektri troatomnih plinov prekrivajo, se njihovi deleži v toplogrednem učinku ne seštevajo linearno. Vodna para sama po sebi bi, če bi odstranili vse druge toplogredne pline, imela okrog 64% skupnega toplogrednega učinka. Vendar pa pri povečanem učinku tople grede, ki je vzrok podnebnim spremembam, vodna para ne igra odločilne vloge kot pogonska spremenljivka, pomembna je le kot povratna zanka. Namreč, ozračje pri dani temperaturi sprejme omejeno količine vodne pare. Čim je ta dosežena, se para utekočini in izpade iz ozračja. Čas v katerem se dodatna količina vodne pare zadrži v ozračju je prekratek, da bi lahko imela učinek na podnebni sistem.

 

Argumenti skeptikov imajo dve ključni pomanjkljivosti: niso dokazali obstoja alternativnega krivca za “vznemirjenje” globalnega klimatskega sistema, ki je jasno izmerjeno, ter niso podali niti ene razlage, kako je možno, da so vse trditve o katerih  govori moderna znanost, o interakciji med toplogrednimi plini ter prenosu energije v atmosferi, napačne ! Znanost o podnebnih spremembah namreč ni bila rojena včeraj, saj je toplogredni učinek troatomnih plinov v ozračju dokazal Fourier že leta 1824!

lucka2
Sedaj je skrajni čas da začne človeštvo ukrepati hitro in pametno

erevija varčujem z energijo lučka kajfež bogataj klimatologija ekologija segrevanje ozračja naravovarstvo klimatološke spremembe globalno segrevanje ogrevanje planeta

 

 


Varčevanje toplotne energije

Toplotne črpalke cena, kako se investicija povrne v 2020?

Cena toplotne črpalke novemu investitorju, ki ga zanima zgolj cenik in ne ve veliko o delovanju toplotne črpalke, ne pomaga prav dosti. Če ta ogrevalni sistem primerja z drugimi, posebno s pomočjo spletnega iskanja, ga lahko na videz visoka cena toplotne črpalke zlahka...

Ogrevanje na sodoben način

Vseh sistemov ogrevanja ne moremo kar tako preklopiti na trenutno najugodnejši energent, zato je potrebno vedno izbrati grelnik z najvišjim izkoristkom, ne glede na to, kaj ga poganja, ali pa popolnoma preklopiti na...

Toplotna črpalka in sončna elektrarna, cena, donos 2020

Toplotna črpalka in sončna elektrarna nam zagotovljata finančno varnost na dolgi rok. Stroški električne energije in stroški ogrevanja za gospodinjstva predstavljajo veliko obremenitev. Toplotna črpalka nam letne...

Električno talno ogrevanje - cena in prednosti

Vse več ljudi se odloča, da bo prostore ogrevalo s talnim gretjem. Prednosti, ki jih prinaša ta vrsta ogrevanja, so številne. Mednje spadajo tudi nizki stroški investicije, ki so eden pomembnejših faktorjev, ko...

GRADNJA IN OBNOVE

Pravilna izvedba fasadnih sistemov - delavnica za izvajalce

V prostorih JUB Akademije je potekala strokovna delavnica na temo pravilne izvedbe fasadnih ovojev, ki jo je organiziralo Združenje za trajnostno gradnjo GBC Slovenija ob podpori MOP in Eko sklada. Namenjena je bila izvajalcem - fasaderjem, ki so poleg teoretičnih znanj pridobili tudi vrsto koristnih nasvetov za...

Pasivna hiša po treh desetletjih razvoja in cena

Veliko graditeljev, ki želijo zgraditi novi dom, nima predstave kako na bivanje in porabo energije v hiši vpliva vrsta gradnje. V podjetju Xella so nam pojasnili prednosti ima pasivna hiša, zakaj se...

Fasada - izolacija hiše malo drugače

Ko izoliramo fasado, poleg prihranka pri ogrevanju in prijetnega bivanja v hiši, želimo tudi osvežen videz hiše. Nekaj naredi že sveža barva fasade, pogosto pa je prenova fasadnega ovoja pametnejša rešitev.

Pluta rešitev za plesen, vlago in zatohlost

Zagotavljanje prijetnega in zdravega bivalnega okolja, trajnostna gradnja z uporabo  naravnih materialov, ki zagotavljajo  energetsko varčnost in dolgoročno varovanje okolja, so sodobni izzivi, ki si...

ELEKTRIČNA ENERGIJA

Ponudniki sončnih elektrarn - kako do pravega dobavitelja?

Vemo, da kakovost solarnih modulov neposredno vpliva na donosnost sončne elektrarne. Kakovostnejši moduli se, od manj kakovostnih, razlikujejo po količini pretvorjenega obsevanja v elektriko. Njihov upad moči v celotni življenjski dobi sončne elektrarne ni za vse znamke modulov isti. Vemo pa tudi, da je kakovost...

Potencial sončnih elektrarn - globalni solarni atlas

Svetovna banka (The World Bank Group), poleg vrste globalnih, regionalnih in državnih podatkovnih baz in zemljevidov finačno podpira tudi Globalni solarni atlas. Ta je del svetovne pobude ESMAP, za...

Sončna elektrarna 11 kW - cena in donos 2020

Sončna elektrarna s ceno, ki se vsakodnevno znižuje, za široko rabo predstavlja eno bolj donosnih naložb. Cena sončne elektrarne je, glede na prihranke v celi življenjski dobi v primerjavi z donosom bančnih...

Gospodarna in varna naložba za kmete - sončna elektrarna

Naložba v lastno sončno elektrarno se splača vsem gospodinjstvom, ki na letni ravni porabijo približno 5000 kWh elektrike. S tega stališča je gospodarna in varna naložba tudi za kmete, ki je zaradi svoje...

Aktualne novice

Energetska sanacija stavb in učinkovitost dela

Združenje za trajnostno gradnjo GBC Slovenija je v sodelovanju s slovenskim Eko skladom tretji petek v septembru na lokaciji Superkema v Mariboru organiziralo strokovno srečanje za izvajalce zaključnih del v gradbeništvu. Delovno srečanje so tokrat posvetili trajnostnim vidikom in izboljšani učinkovitosti dela...

Navdihujoča slovenska praksa blaženja podnebnih sprememb ujeta na film

Ali ste vedeli, da tudi v Sloveniji delujejo pionirji iz energetsko intenzivnih sektorjev, ki so iznašli načine, s katerimi so znatno zmanjšali svoje izpuste toplogrednih plinov? V Umanoteri predstavljajo prvega izmed...

Nova spletna revija Varčujem z energijo september 2020

 V septembru je izšla nova spletna številka revije Varčujem z energijo (74).

 

JUPOL znova prejemnik priznanja Trusted Brand

Revija Reader's Digest Slovenija in Mladinska knjiga Založba sta tudi letos javnosti predstavili izsledke opravljene raziskave o zaupanju potrošnikov v blagovne...

Prezračevanje, klimatizacija

Samsung klima Wind-Free, nova še prijetnejša

Samsung klima prinaša na trg izboljšano hlajenje in v celoti nevtralizira škodljive snovi v zraku. Je neobičajne, trikotne oblike in uspe zagotoviti izjemno hlajenje in čist zrak v prostoru. Omogoča širši dovod in odvod zraka z večjim ventilatorjem, medtem ko ohranja kompakten zunanji profil za izboljšanje...

Evolucija lokalnega prezračevanja

Ste že bili v situaciji, ko ste vstopili v prostor in zaznali vonj po postanem? Vas je po večurnem delu v zaprtem prostoru bolela glava ali pa zaradi neprijetnih vonjav neradi pripravljate ribe ali cvrete? Ne bi...

Prezračevalna naprava je pomembna za kvaliteto bivanja

Eden pomembnih pogojev za kvaliteto bivanja je tudi čistost zraka v prostoru. Velikokrat se zgodi, da posamezniki v obnovo bivalnih prostorov vložijo veliko sredstev, vendar obnove ne izpeljejo do konca. Zelo hitro so...

Zidna plesen, slab zrak?

Prezračevalni sistemi so gotovo eden najučinkovitejših načinov v boju proti vlagi, ko stavbo napade zidna plesen in imamo posledično slab zrak v njej....

Varčevanje vode

Čistilna naprava - biološko čiščenje vode brez elektrike

Lastniki objektov, ki so zgolj občasno naseljeni ali samo v sezonski uporabi, se prej ali slej srečajo z izzivom čiščenja odpadnih voda. Ta je še toliko večji, če gre za lokacijo brez električne energije ali slabo obiskan počitniški objekt. Vendar so specialisti našli rešitev, ki se imenuje Biološka...

Vodni kamen in čista pitna voda

Vodni kamen se neprenehoma nabira na vodovodni napeljavi, ventilih, grelcih, pralnih in pomivalnih strojih, umivalnikih, koritih, pipah in njihovih mrežicah, tuših, kopalnih kadeh, sanitarni keramiki, wc kotličkih in...

Nasveti za zbiranje deževnice

Za namakanje vrtov zadostuje že enostavna in cenovno ugodna rešitev. Če imate velik vrt z večjo potrebo po vodi ali pa želite deževnico izkoristiti tudi v hiši, je priporočljiva vgradnja podzemne naprave (na...

Koliko vode porabimo za vsakdanje stvari?

 Gospodinjstva porabijo od 10 do 40 % vse načrpane vode, od tega večino za stroje in pranje. Vsak dan iztočimo za splakovanje okoli 150 do 500 l vode. Povprečna dnevna poraba vode: Američani 425 litrov,...

ZELENA MOBILNOST

Avto na plin - pospeševanje nizkoogljičnega prometa

Združenje za zemeljski in obnovljiv plin v prometu (NGVA Europe) je objavilo podatke o uporabi biometana v sektorju cestnega prometa v Evropi, ki kažejo, da je obnovljivi plin na voljo potrošnikom po Evropi ter v povprečju predstavlja 17 odstotkov vsega plina, ki se uporablja kot transportno gorivo.

Od 2030 samo še novi avto na elektriko ali hibrid

Stanje doma in okoli nas na področju električnega transporta za široko rabo kaže veliko bolj optimistično sliko, kot si predstavljajo mnogi kritiki. Poglejmo, kaj za električni avto drži, kaj ne drži, v...

Električna vozila - kaj pravi zdrava pamet

Z električnimi avtomobili se dogaja nekaj podobnega, kot z okoljskimi opozorili. Nasprotniki trdnih dejstev in opozoril okoljevarstvenikov so dolgo uporabljali vsa možna orožja, da bi negirali rastočo "nevarnost" -...

Kako se obnese električni avto v praksi?

Društvo za električna vozila Slovenije (DEVS) je zgleden znanilec elektro mobilnosti v Sloveniji. V neprofitnem društvu so že nekaj let uporabniki električnih avtomobilov, ki se jim prevozi na elektriko vsakodnevno...

Inštalacije

Regulacija talnega gretja Uponor Smatrix

Ko izbiramo ogrevalni sistem je regulacija talnega ogrevanja tako pri obnovah in novogradnjah ključna, če želimo z novim sistemom ogrevati maksimalno varčno in hkrati doseči maksimalno udobje bivanja. Večina ne ve, da se investicija za talno gretje hitreje povrne skozi nižje...

Cena talno gretje suhomontažni sistem

Cena za talno gretje ni najpomembnejši vidik pri adaptacijah starih zgradb, ker investitorji ob tem iščejo predvsem izboljšanje udobja, hitro vgradnjo ter maksimalne prihranke ogrevanja.

Pametna hiša

Pri gradnji objektov, pa naj bodo to poslovne ali stanovanjske zgradbe, prihaja do vse večjih sprememb. Že pri njihovi zasnovi in načrtovanju se natančno ve, kako se bodo ogrevale, ohlajale in...

Kako učinkovito je ogrevanje sanitarne vode v Sloveniji

Vse prevečkrat se javnost zavaja z premalo točnimi navedbami o učinkovitosti posameznih ogrevalnih sistemov. Zaradi česar uporabnik, preden zamenja ogrevalni sistem, recimo za ogrevanje...

IZKORISTI UGODNO PONUDBO

Kalkulator Oceni prihranek energije je novo priročno večnamensko spletno orodje, ki vam pojasni koliko prihranite s prehodom na novi energent, novi ogrevalni sistem, sončno elektrarno in električni avto.

Prodajo gradbenega materiala v aprilu rešuje spletna trgovina. Vendar, ker so storitve za izvedbo gradbenih del v poseljenih zgradbah od sredine marca zaustavljene, bodo gospodarske posledice...

Večina investitorjev se sprašuje ali je cena sončne elektrarne sprejemljiva za slovenski žep ter koliko prihranimo. Odgovore nam je pojasnil predstavnik podjetja Enertec, Peter Kumer, soustanovitelj blagovne znamke...

ponudniki toplotnih

S klikom na posamično podjetje dostopate do tehničnih karakteristik ponudnikov TOPLOTNIH ČRPALK zrak – voda

fotovoltaicne-elektrarne
Posodobljen akcijski načrt OVE za sončne elektrarne predvideva cca. 10% rast letno. Do leta 2020 naj bi dodatno inštalirali 161 MW sončnih elektrarn. S sprejetjem Uredbe o samooskrbi…
ogrevanje
Toplotne črpalke prestrezajo energijo zemlje, zraka ali vode. Ob primerjavi sistemov za toplotne črpalke lahko kljub višjim stroškom investicije…
pasivna-hisa
Za ogrevanje, hlajenje, pripravo tople vode, klimatizacijo in razsvetljavo v pasivni ali skoraj nič - energijski hiši potrebujejo tako malo energije…
Gradnja in obnove
DOBRA PRAKSA GRADNJA in OBNOVE
Do leta 2020 naj bi po evropskih smernicah, ki jim sledi tudi Slovenija, razvoj gradnje energijsko učinkovitih stavb dosegel nivo skoraj nič – energijske hiše.