Konec leta 2017 je bil zemeljski plin na voljo v distribucijskih sistemih v 82 slovenskih občinah, večinoma v tistih z večjo gostoto poselitve. Prednosti tega najčistejšega energenta med vsemi fosilnimi gorivi je izkoriščalo 133.460 slovenskih gospodinjstev. Oskrba z zemeljskim plinom je bila nemotena, cena pa nižja v primerjavi z drugimi energenti.

Kakor izhaja iz Poročila o stanju na področju energetike v Sloveniji v letu 2017, ki so ga pripravili na Agenciji za energijo, se je cena zemeljskega plina za gospodinjstva v Evropski uniji po podatkih Eurostata v drugem polletju leta 2017 v primerjavi z enakim obdobjem v letu prej znižala, v Sloveniji celo največ, in sicer kar za 5,5 odstotka. »Gospodinjski odjemalci uporabljajo zemeljski plin predvsem za kuhanje, pripravo tople sanitarne vode in ogrevanje. V letu 2017 so sicer porabili za štiri odstotke manj zemeljskega plina kot pred desetimi leti. Število odjemalcev v odjemnih skupinah CDK1 in CDK2, ki imajo najnižji letni odjem, se je zmanjšalo, povečalo pa se je število odjemalcev v večini drugih odjemnih skupin s precej večjo letno porabo,« pravijo na Agenciji za energijo.

»Cene zemeljskega plina so se v zadnjih letih zniževale, zdaj pa čedalje bolj sledijo gibanju cen na razvitih veleprodajnih trgih,« pravijo v podjetju Plinovodi, ki je operater prenosnega sistema zemeljskega plina. V Petrolu glede na razmere na trgu energentov pričakujejo trend rasti cene zemeljskega plina: »Za gospodinjske odjemalce imamo na Petrolu odprtih kar nekaj akcij, s katerimi kupec prihrani denar. Zaradi aktivnega upravljanja portfelja v tem trenutku ne načrtujemo povišanja cen. Zvesti kupci bodo pri nas vedno deležni ugodnih cen, ki si jih ob koncu vsakega leta zagotovijo z vnovčitvijo zlatih točk.«

Energetika Ljubljana svojim odjemalcem ponuja možnost, da letno porabo zemeljskega plina (in elektrike) razdelijo na enajst enakih delov in na poračun: »Člani Kluba Zvestoba ogreva lahko to storitev izkoristijo kot brezplačno ugodnost, vsem pa storitev omogoča porazdelitev celotnega letnega stroška dobave zemeljskega plina in vseh pripadajočih prispevkov ter dajatev na enajst enakih delov, ki jih zaračunamo mesečno po vsakokrat veljavnih cenah, dvanajsti obrok pa je poračun na podlagi pridobljenega odčitka pri rednem letnem popisu merilne naprave.«

Na Gospodarskem interesnem združenju za distribucijo zemeljskega plina (GIZ DZP) poudarjajo, da je pri zemeljskem plinu v primerjavi z drugimi energenti začetna investicija najugodnejša: »Vgradnja kotla na zemeljski plin ‘na ključ’ stane od 3.000 evrov dalje, investicija pa se povrne v pičlih treh letih. To je hitreje kot pri uporabi toplotne črpalke, kjer je vračilna doba deset let, ali pri kotlu na kurilno olje, katerega nakup se povrne v 13 letih.«

Prednostni način ogrevanja v degradiranih občinah

V Sloveniji imamo razmeroma velike težave s kakovostjo zraka in uporaba plinovodnega omrežja ter zemeljskega plina je eden najlažjih načinov za izboljšanje kakovosti zraka, poudarjajo v Petrolu: »Zemeljski plin je namreč fosilno gorivo z najmanjšim ogljičnim odtisom, pri njegovi uporabi pa nastaja bistveno manj izpustov kot pri drugih energentih. To pomeni, da se z uporabo zemeljskega plina zmanjšajo tako izpusti CO2 kot poraba energije, posledično se izboljša kakovost zraka.« Trenutno je šest občin in območje Zasavja (Hrastnik, Zagorje in Trbovlje) razglašenih za degradirana območja, kjer so sprejeli tudi odlok o načrtu za kakovost zraka. Na teh območjih je plinovodno omrežje dokaj dobro razvito, vendar le deloma izkoriščeno.

»Občine in podjetja plinskega gospodarstva so vložila veliko truda in sredstev v izgradnjo plinovodnih omrežij, zato je treba daljinske sisteme čim bolj izkoristiti, hkrati pa na teh območjih ni smiselno spodbujati individualnih sistemov ogrevanja, kar bi negativno vplivalo na izkoriščenost daljinskih sistemov. Pri tem je treba poudariti, da problemov z onesnaženim zrakom nimajo samo na prej omenjenih degradiranih območjih, ampak tudi v drugih slovenskih občinah,« pravijo v Petrolu. Kakovost zraka torej ne pozna občinskih meja. V občinah z večjo poseljenostjo in slabšo kakovostjo zraka je plinovodno omrežje navadno prisotno, zato bi bilo tam, menijo v Petrolu, smiselno uvesti nepovratne finančne spodbude za nakup plinskega kondenzacijskega kotla: »Sočasno moramo spodbujati uporabo plina z drugimi ukrepi na lokalni in državni ravni.«

Splača se spremljati ponudbe na trgu

Na spletni strani Agencije za energijo je objavljen primerjalnik cen posameznih dobaviteljev zemeljskega plina, kjer lahko odjemalci preverijo, pri katerem dobavitelju so cene najugodnejše. Da se spremljanje ponudb splača, se je ponovno izkazalo tudi v letu 2017 – najvišja ponujena cena je kar za 2,7-krat presegla najnižjo ceno na trgu.

 

Majhni investicijski stroški in zanesljivo delovanje

Gospodinjstva lahko s prehodom na zemeljski plin občutno zmanjšajo stroške za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode. Za prehod na ogrevanje z zemeljskim plinom so potrebni nizki investicijski stroški za nakup kotla, tudi stroški delovanja so ugodni, pravijo v podjetju Plinovodi: »Skupni stroški ogrevanja z zemeljskim plinom so po nekaterih študijah najnižji med vsemi načini ogrevanja. Pri tem so pomembni velika zanesljivost delovanja naprav, majhni stroški vzdrževanja in zanesljivo delovanje tudi pri ekstremno nizkih temperaturah.« Kotli na zemeljski plin imajo nizke izpuste CO2, zato spadajo med nizkoogljične načine ogrevanja. V prihodnosti je pričakovati, da bo v plinovodnih omrežjih poleg zemeljskega plina potovalo tudi vedno več obnovljivih plinov (biometan in sintetični metan), s čimer bo postajala uporaba plinastih goriv vedno bolj CO2 nevtralna. Pri tem uporabnikom ne bo treba izvesti nobenih sprememb na svojih napravah.

V sklopu energetskih rešitev za dom Petrol svojim strankam ponuja ugodno možnost celovite predelave kurišča ob menjavi energenta ali ob zamenjavi dotrajanega plinskega kotla z novim: »Naši strokovnjaki na terenu svetujejo strankam in skupaj z našimi pogodbenimi izvajalci pripravijo optimalno rešitev. Ob tem poskrbimo za pomoč pri pridobivanju in urejanju celotne dokumentacije, tudi vloge za subvencijo Eko sklada. Samo prodajo pa izvedemo prek Petrol financiranja na do pet let, brez pologa in brez obresti.«