Umazana prihodnost slovenske energetike

Umazana prihodnost slovenske energetike Slovenija bo ostala odvisna od uvoza nafte in plina, za napajanje z elektriko pa bo, kot kaže, prednostno skrbela s tako imenovanimi umazanimi viri, premogom in uranom. Fosilna goriva bodo ostala glavni energetski vir še vsaj do sredine stoletja

Slovenija bo ostala odvisna od uvoza nafte in plina, za napajanje z elektriko pa bo, kot kaže, prednostno skrbela s tako imenovanimi umazanimi viri, premogom in uranom. Fosilna goriva bodo ostala glavni energetski vir še vsaj do sredine stoletja

 

Slovenija je že več kot desetletje neto uvoznik pomembnega deleža električne energije in energentov. Leta 2011 smo po podatkih Javne agencije za energijo (JARSE) morali uvoziti dobrih dvanajst odstotkov porabljene električne energije. Prihodnost Slovenije je še vedno v uravnoteženi strukturi virov, ki jo že imamo. Da bi lahko živeli in preživeli samo od ene opcije, je nemogoče. Iz jarma uvoza nas tako ne bodo rešili le jedrska, vodna in fosilna energija ali obnovljivi viri energije, opozarjajo strokovnjaki, ampak kombinacija vseh. V tej mešanici se bo še naprej valil umazan dim iz dimnikov termoelektrarn, fosilna goriva pa bodo ostala glavni energetski vir še vsaj do sredine tega stoletja. Takšne so napovedi in kazalci vseh mednarodnih strokovnih inštitucij. Strokovnjaki sicer pravijo, da je Slovenija, kar zadeva proizvodnjo električne energije, že sedaj praktično neodvisna. Izjema sta le nafta in plin (pa čeprav se v Prekmurju skrivajo zaloge plina v peščenjakih), ki ju bomo še vedno morali kupovati po cenah, ki jih diktira globalni trg, in se bodo po vseh napovedih vsaj za nafto samo še dvigovale. Si bomo pa z Južnim tokom zagotovili vsaj nemoteno oskrbo z ruskim zemeljskim plinom. Nova vloga premoga Splošni trendi v svetu kažejo, da se bo med vsemi energenti za proizvodnjo električne energije do leta 2030 najbolj povečala ravno poraba premoga…

 

Več iz teme:

POVEZANI ČLANKI

SORODNE VSEBINE