Fasada je eden najpomembnejših elementov vsake hiše. Ne ščiti le pred dežjem in vetrom, ampak odloča tudi o tem, koliko toplote bo uhajalo iz vašega doma.
Zato je fasada z izolacijo prvi korak, če želite nižje stroške za ogrevanje, večje udobje in dolgotrajno zaščito objekta.
Zakaj je dobra fasada ključna
Ne glede na to, ali gradite novo hišo ali obnavljate staro, je pravilno zasnovana fasada eden najmočnejših energetskih ukrepov.
Pri starejših objektih z neizoliranimi zidovi lahko skozi stene izgubi tudi do 40 % toplote, kar pomeni večje račune in slabše bivalno ugodje.
Fasada deluje kot toplotna odeja hiše – pozimi zadržuje toploto v notranjosti, poleti pa preprečuje pregrevanje zidov. Poleg tega preprečuje vlago, kondenz in razvoj plesni, kar močno podaljša življenjsko dobo objekta.

Fasada cena 2025 – koliko stane kakovostna izvedba
Cene fasad se v Sloveniji razlikujejo glede na vrsto izolacije, zahtevnost izvedbe in regijo. Spodaj so okvirni razponi z vključenim delom in materialom:
| Vrsta fasade | Debelina izolacije | Cena z delom (€/m²) | Prednosti |
| EPS (stiropor) | 14–16 cm | 45–65 € | najugodnejša, enostavna izvedba |
| Grafitni EPS | 14–16 cm | 55–70 € | do 20 % boljša izolativnost |
| Kamena/mineralna volna | 12–16 cm | 60–80 € | negorljiva, paroprepustna, dobro duši zvok |
| Prezračevana fasada (les, kompozit, plošče) | 12–20 cm | 90–120 € | trajna, estetska, boljša poletna zaščita |
| Naravni materiali (pluta, lesna volna) | 10–16 cm | 80–110 € | trajnostna izbira, zdravo bivalno okolje |
Nasvet: največji del cene fasade predstavlja delo, zato se debeline izolacije izplača nekoliko povečati – prihranek pri energiji bo bistveno večji kot razlika v ceni.

Obnova fasade – korak do nižjih stroškov in boljšega udobja
Če ima hiša staro ali poškodovano fasado, se prenova skoraj vedno izplača.
Z obstoječo izolacijo debeline 5 cm ali manj se danes ne moremo več približati sodobnim standardom.
S kakovostno obnovo fasade z novo izolacijo se toplotne izgube močno zmanjšajo, zidovi postanejo suhi, v notranjih prostorih pa se temperatura stabilizira.
Kako poteka obnova fasade
- Pregled stanja: preveri se nosilnost ometa, vlago in razpoke.
- Odstranitev starih slojev: dotrajani omet ali obloge se odstranijo.
- Izbira izolacije: glede na tip zidov (suhi/betonski/vlažni) se določi najprimernejši material.
- Rešitev za cokel: spodnji del hiše se dodatno zaščiti z XPS ploščami, ki ne vpijajo vode.
- Izvedba detajlov: špalete, balkon, stiki z napuščem – tu se največkrat pojavijo toplotni mostovi.
- Zaključni sloj: silikonski ali mineralni omet v barvi po želji – poleg videza zagotavlja tudi UV zaščito.
Če se odločite za obsežnejšo prenovo hiše (npr. zamenjavo oken ali izolacijo strehe), je pametno, da se fasada izvaja zadnja, saj s tem preprečimo poškodbe novega ovoja.
Sistemi in materiali za toplotno izolacijo fasade
-
Kontaktna fasada (ETICS)
Najpogosteje uporabljeni sistemi v Sloveniji temeljijo na izolacijskih ploščah iz ekspandiranega polistirena, ki jih večina pozna pod imenom stiropor. (EPS, grafitni EPS, kamena volna) se lepijo neposredno na zid, čeznje pa pride armirni sloj in zaključni omet.
Prednost: ugodna cena, širok nabor barv in struktur.
Slabost: omejena paroprepustnost pri uporabi EPS-a.
-
Prezračevana fasada
Med izolacijo in zunanjo oblogo (les, vlaknocementne plošče, kovina) je zračni kanal, ki omogoča naravno kroženje zraka.
Poleti se zidovi manj segrevajo, pozimi pa se vlaga lažje odvaja.
Zaradi svoje trajnosti in videza je odlična rešitev pri prenovah starejših ali arhitekturno zahtevnih objektov.
-
Naravne izolacije
Fasada iz plute in lesna volna sta vse pogostejša izbira pri ekoloških gradnjah. Zagotavljata prijetno notranjo mikroklimo, dobro poletno zaščito in možnost recikliranja po koncu življenjske dobe objekta.
Termografski pregled fasade – kako preveriti toplotne izgube doma
Vsaka hiša ima področja, kjer toplota uhaja hitreje kot drugje. Ta mesta imenujemo toplotni mostovi, in prav tam se najpogosteje kažejo napake pri izvedbi fasade ali toplotne izolacije.
Najzanesljivejši način, da jih odkrijemo, je termografski pregled fasade s toplotno kamero.
Toplotna kamera prikaže površino objekta v barvah, ki označujejo temperaturne razlike – hladnejša mesta so modra ali zelena, bolj segreta pa rumena in rdeča.
Na tak način lahko hitro prepoznamo:
-
kje izolacija ne deluje pravilno (npr. stik fasade in strehe, okenske špalete, vogali hiše),
-
ali je obnova fasade izvedena kakovostno,
-
ali po sanaciji še vedno prihaja do toplotnih izgub,
-
ter kako učinkovita je bila investicija v izolacijo fasade.
Termografski pregled je priporočljiv tako pred obnovo fasade kot po zaključku del. Pred obnovo pomaga določiti, kje so največje toplotne izgube in kam usmeriti sredstva, po obnovi pa preverimo, ali je bila izolacija pravilno izvedena in brez toplotnih mostov.

Koliko stane termografski pregled fasade?
V Sloveniji cene pregleda s toplotno kamero običajno znašajo med 150 in 250 € za enostanovanjsko hišo.
Cena je odvisna od velikosti objekta, števila posnetkov in zahtevnosti dostopa do zunanjih sten.
Večji ali kompleksni objekti lahko stanejo tudi nad 500 €, vendar prihranek, ki ga omogoča natančna analiza toplotnih izgub, običajno večkrat preseže začetni strošek.
Toplotne kamere so danes dostopne tudi za najem ali nakup – osnovni ročni modeli, ki jih priključimo na pametni telefon, se pričnejo pri približno 300 €, profesionalne kamere pa presegajo 1.000 €.
Subvencija Eko sklada za fasade 2025
Eko sklad tudi v letu 2025 spodbuja lastnike hiš k energetski prenovi.
Za toplotno izolacijo fasade znaša spodbuda do 30 % priznanih stroškov, vendar ne več kot 25 € na kvadratni meter.
Pogoji za pridobitev:
- debelina in toplotna prevodnost izolacije morata dosegati razmerje λ/d ≤ 0,230 W/(m²K),
- uporabljen mora biti preverjen fasadni sistem, naveden na seznamu Eko sklada,
- dela mora izvesti registriran izvajalec z ustreznimi dokazili.
Priložiti je treba fotografije pred in po izvedbi, račun ter izjavo o skladnosti sistema.
Če so vloge popolne, se sredstva običajno nakažejo v nekaj mesecih po zaključku naložbe.
Več o aktualnih subvencijah Eko sklada lahko preberete v članku Eko sklad subvencije – koliko prihranimo?
Koliko se investicija v fasado povrne
Če obnovimo fasado s 5 cm stare izolacije in vgradimo 16 cm novo, lahko letni strošek za ogrevanje zmanjšamo tudi za 500–600 €.
Skupna naložba se tako običajno povrne v 5 do 7 letih, pri čemer je življenjska doba kakovostne fasade več kot 30 let.
Z vidika dolgoročne koristi je to ena najbolj varnih in donosnih investicij v energetsko učinkovitost doma.
Kaj si je dobro zapomniti pred obnovo fasade
- Fasada je ključni element toplotne zaščite doma.
- Cena kakovostne fasade z izolacijo v 2025 znaša med 45 in 80 € /m², odvisno od materiala.
- Obnova fasade poveča udobje, zmanjša porabo energije in osveži videz hiše.
- Subvencija Eko sklada: do 30 % stroškov oziroma 25 € /m².
- Naložba se povrne v nekaj letih, koristi pa ostanejo desetletja.
Želite več informacij?
"*" indicates required fields




