Cene energentov za ogrevanje v letu 2026

Po velikih cenovnih pretresih zadnjih let so se razmere na trgih energentov večinoma umirile, vendar se cene posameznih energentov v letu 2026 gibljejo zelo različno. Ko so razmere na trgu manj nihajne, je lažje oceniti smiselnost zamenjave obstoječih ogrevalnih sistemov, primerjava med fosilnimi gorivi in obnovljivimi viri energije pa postaja vse bolj pregledna. To zmanjšuje tveganje pri investicijskih odločitvah in spodbuja hitrejši prehod na učinkovitejše ter okolju prijaznejše rešitve.

V preteklih letih so bile cene energentov pod močnim vplivom kriz, motenj v dobavnih verigah in izrednih razmer na mednarodnih trgih. V zadnjem obdobju pa je opaziti večjo umirjenost: dobavne poti so se stabilizirale, zaloge energentov so večinoma zadostne, države pa so z različnimi regulativnimi in blažilnimi ukrepi omejile najhujše cenovne šoke.

Čeprav so cene energentov še vedno višje kot pred letom 2020, so nihanja bistveno manj izrazita. To potrošnikom omogoča realnejše načrtovanje letnih stroškov ogrevanja in energije ter bolj premišljen razmislek o prehodu na sodobnejše, varčnejše in dolgoročno ugodnejše energetske rešitve.

Cene energentov – avgust 2026 na kratko

• Kurilno olje: približno 1,47 €/l.
• Elektrika: GEN-I, enotna tarifa (ET) 0,13286 €/kWh.
• Zemeljski plin: približno od 0,06051 do 0,06587 €/kWh.
• Drva: približno od 210 do 240 € za primerljivo paleto bukovih drv.
• Peleti A1: približno od 6,86 do 7,67 € za 15-kilogramsko vrečo.

Drva ostajajo najpogostejši vir ogrevanja gospodinjstev

Po podatkih Statistični urad Republike Slovenije električno energijo kot glavni vir ogrevanja uporablja približno 6 % slovenskih gospodinjstev. Sem sodijo predvsem električni radiatorji, IR-paneli in električne peči.

Največ gospodinjstev za ogrevanje še vedno uporablja lesno biomaso, predvsem peči na drva in pelete, redkeje tudi sekance. V zadnjih letih pa se pri izbiri ogrevalnega sistema vse manj upošteva zgolj začetna investicija, vse večjo težo imajo prav cene energentov in njihova stabilnost. Prednost imajo energenti, pri katerih so stroški ogrevanja dolgoročno bolj predvidljivi in manj odvisni od kratkoročnih tržnih pretresov.

Pri ogrevanju stanovanjskih stavb imajo vse pomembnejšo vlogo tudi toplotne črpalke, ki sodijo med energetsko učinkovitejše rešitve z nižjimi obratovalnimi stroški. Kljub temu je prehod nanje za marsikatero gospodinjstvo še vedno zahteven, predvsem zaradi višjih začetnih stroškov in tehničnih omejitev obstoječih objektov. Delež obnovljivih virov energije v sektorju ogrevanja in hlajenja je leta 2023 dosegel 34,3 %, kar pomeni rahlo povečanje v primerjavi z letom prej, vendar tempo prehoda ostaja zmeren.

Delež energentov za ogrevanje gospodinjstev v Sloveniji (2023)

Vir: Statistični urad Republike Slovenije (SURS), podatki za leto 2023.

Kurilno olje – cena, primerjava ponudnikov

Delež gospodinjstev, ki se ogrevajo s kurilnim oljem, se v zadnjih letih zmanjšuje. Kljub temu kurilno olje uporablja 12 % gospodinjstev.

Od sredine junija 2025 je cena za kurilno olje ponovno pod državno regulacijo, kar pomeni, da so najvišje dovoljene marže prodajalcev omejene z uredbo.

Regulirana cena kurilnega olja se periodično prilagaja glede na gibanje cen na svetovnih trgih in druge elemente metodologije. Na končno ceno vplivajo tudi trošarine in druge dajatve. Regulacija potrošnikom omogoča večjo preglednost cen in bolj predvidljive pogoje nakupa.

Cena elektrike in omrežnina v letu 2026

Od 1. marca 2025 cene elektrike za gospodinjstva niso več regulirane, kar pomeni, da se tudi v letu 2026 oblikujejo na prostem trgu. Povečana konkurenca med dobavitelji lahko prinese ugodnejše ponudbe, hkrati pa zahteva večjo pozornost odjemalcev. Gospodinjstva morajo aktivno spremljati cene energentov, primerjati ponudnike in se pravočasno odločati za zamenjavo dobavitelja. Električna energija je tako znova postala tipičen tržni proizvod, kjer lahko informirani uporabniki občutno znižajo stroške.

V začetku leta 2025 je začel veljati interventni ukrep, ki je začasno posegel v obračun omrežnine v najdražjem časovnem bloku 1. Ta zajema zimske konice porabe, in sicer dopoldne med 7. in 14. uro ter popoldne med 16. in 20. uro. V tem obdobju se je gospodinjstvom začasno obračunavala tarifa časovnega bloka 2, kar je v zimskih mesecih pomenilo približno 10 do 20 % nižjo omrežnino. Namen ukrepa je bil blažitev visokih stroškov v času največje porabe električne energije.

S 1. januarjem 2025 so začele veljati tudi prilagoditve pri obračunavanju omrežnine. Med pomembnejšimi spremembami je znižanje minimalnih obračunskih moči za poslovne odjemalce nad 43 kW ter daljši rok za spremembo dogovorjene obračunske moči, ki je bil za vse odjemalce podaljšan do 15. dne v mesecu. Za uporabnike na nizki napetosti do 43 kW brez 15-minutnih meritev je bila uvedena dodatna razbremenitev, večjim odjemalcem pa je bilo omogočeno prehodno obdobje, v katerem presežnih moči začasno niso plačevali. Spremembe so prinesle večjo prilagodljivost in v določenih primerih tudi nižje stroške omrežnine.

Ker se cene energentov in stroški posameznih načinov ogrevanja spreminjajo različno, je pri izbiri sistema smiselno primerjati tako ceno energenta kot učinkovitost naprave in celotne letne stroške ogrevanja. To je posebej pomembno pri toplotnih črpalkah, pri katerih električna energija predstavlja glavni obratovalni strošek. Dodatne možnosti za zmanjšanje odjema elektrike iz omrežja omogočajo naložbe v sončno elektrarno in hranilnik električne energije, s katerima je mogoče zmanjšati količino električne energije, prevzete iz omrežja, in s tem del stroškov elektrike.

ET – Enotna tarifa,  NT – Nizka tarifa, VT – Visoka tarifa

Cene elektrike za gospodinjske odjemalce po rednem ceniku smo preverili avgusta 2026. Navedene cene vključujejo DDV. Vir: spletne strani dobaviteljev elektrike. Vir: petrol.si, gen-i.si, energijaplus.si

Aktualne cene ostalih slovenskih ponudnikov preverite v članku Cene elektrike v 2026.

Cena zemeljskega plina v letu 2026 – primerjava cen ponudnikov

Po obdobju izrazitih nihanj in rekordnih cen energentov v letih 2022 in 2023 so se cene zemeljskega plina v letih 2024 in 2025 postopoma umirjale. Tudi v letu 2026 se nadaljuje trend stabilnejših razmer na trgu, pri čemer so cene zemeljskega plina občutno nižje kot v času energetske krize, čeprav ostajajo nad ravnmi izpred leta 2020.

K večji odpornosti evropskega trga prispevajo bolj razpršeni dobavni viri in zmanjšana odvisnost od posameznih dobaviteljev. Takšne razmere zmanjšujejo tveganje za nenadne cenovne skoke in zagotavljajo bolj zanesljivo oskrbo v ogrevalni sezoni.

Za gospodinjstva to pomeni nižje in predvsem bolj predvidljive stroške ogrevanja. Zemeljski plin tako v okviru aktualnih cen energentov ponovno predstavlja eno izmed cenovno konkurenčnejših možnosti ogrevanja, zlasti v objektih, kjer je plinska infrastruktura že vzpostavljena in zamenjava ogrevalnega sistema ni ekonomsko smiselna.

V nadaljevanju so predstavljene aktualne cene zemeljskega plina pri slovenskih ponudnikih, izražene kot končne cene za gospodinjstva (z vključenim DDV), kar omogoča pregledno primerjavo med posameznimi ponudbami.

Omrežnino za dobavo zemeljskega plina obračuna operater distribucijskega sistema po veljavnem ceniku

Lesna biomasa – cene drv in peletov, primerjava med ponudniki

Med cenami energentov v Sloveniji imajo lesna goriva posebno mesto, saj so drva in druga lesna biomasa še vedno pomemben vir ogrevanja, zlasti na podeželju.

Po izrazitih nihanjih v času energetske krize se je trg lesnih goriv v letih 2024 in 2025 postopoma umiril, vendar se je gibanje cen drv v letu 2026 ponovno obrnilo navzgor. Po našem spremljanju aktualnih ponudb so se cene drv v zadnjem obdobju zvišale za okoli 10 do 15 %. Ogrevanje na drva kljub temu ostaja razmeroma konkurenčna možnost, predvsem za gospodinjstva z lastnim ali ugodnim dostopom do lesa.

Še izraziteje so se podražili lesni peleti. Po obdobju umirjanja cen po energetski krizi se je trend ponovno obrnil navzgor. Primerjava cen pri ponudnikih, ki jih redno spremljamo, kaže, da so se peleti od našega prejšnjega preverjanja podražili približno za 30 do 40 %. Cena 15-kilogramske vreče, ki se je pri spremljanih ponudnikih prej gibala okoli pet evrov, avgusta 2026 večinoma znaša približno od 6,9 do 7,7 evra. Rast cen peletov je tako trenutno občutno večja kot pri drveh, zato je pri primerjavi stroškov ogrevanja smiselno upoštevati aktualne cene in ne več cen iz obdobja njihove stabilizacije.

Cene energentov ostajajo razmeroma stabilne, lesna goriva dražja

Čeprav so se razmere na energetskih trgih po velikih cenovnih nihanjih v času energetske krize večinoma umirile, gibanje cen posameznih energentov ni enotno. V letu 2026 so se drva nekoliko podražila, še izrazitejša pa je rast cen lesnih peletov, ki so se pri spremljanih ponudnikih od prejšnjega preverjanja podražili približno za 30 do 40 %. Zato je pri izbiri načina ogrevanja še vedno pomembno spremljati aktualne cene energentov in primerjati celotne letne stroške ogrevanja, ne le trenutne cene posameznega energenta.