Po več letih zapletov in nejasnosti pri obračunu elektrike za samooskrbne uporabnike z letnim netiranjem je vlada pripravila zakonsko rešitev, ki končno postavlja red na področju financiranja net-meteringa. Z novim zakonom o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije se uvaja nadomestilo stroškov za netmetering, s katerim bo država dobaviteljem električne energije povrnila stroške, nastale zaradi letnega netiranja odjema in oddaje elektrike.
Nadomestilo stroškov za netmetering bo odslej s pavšalom krila država.
Kako je do težav sploh prišlo?
Sistem letnega neto merjenja je bil v Sloveniji uveden leta 2016 kot spodbudni ukrep za razvoj sončnih elektrarn. Lastniki hiš so lahko viške energije, proizvedene poleti, oddajali v omrežje in jih pozimi brez dodatnih stroškov porabljali nazaj. Tak model je preprost in ugoden za gospodinjstva, a v ozadju povzroča neuravnoteženje tržnih cen, saj morajo dobavitelji energijo kupovati in prodajati po zelo različnih cenah – visoki pozimi, nizki poleti.
Do leta 2021 so ti stroški ostajali razmeroma obvladljivi, saj je bila razlika v cenah energentov majhna, dobavitelji pa so imeli dovolj prostora v svojih cenikih, da so jih pokrili.
Leta 2022 in 2023 pa je energetska kriza prinesla izjemne tržne nihaje. Takrat je država z uredbo o omejitvi cen električne energije sicer nadomeščala dobaviteljem razliko med dejansko in regulirano ceno, vendar je šlo za splošen krizni ukrep, ne za mehanizem, namenjen net-meteringu.
Ko je ta uredba prenehala veljati, je breme razlik spet padlo na dobavitelje.
Prelomno leto 2024: kdo naj plača razliko?
Z letom 2024 je Agencija za energijo sprejela razlago, po kateri dobavitelji električne energije ne smejo dodatno zaračunavati stroškov uporabnikom v shemi samooskrbe z letnim netiranjem.
S tem so bili odjemalci zaščiteni, a dobavitelji so se znašli v nezavidljivem položaju – morali so zagotavljati elektriko tudi v obdobjih, ko je bila tržna cena visoka, medtem ko so uporabniki zaradi letnega obračuna plačevali le razliko med oddano in prevzeto energijo.
Posledično so nekateri dobavitelji poročali o večmilijonskih izgubah in opozarjali, da sistem postaja nevzdržen. V letu 2024 so se začeli postopki proti državi, saj je breme, ki bi ga moral nositi sistem, v praksi ostalo le na plečih dobaviteljev.
Najbolj izrazit primer je podjetje SunContract, ki je zaradi nastalih izgub proti državi vložilo tožbo. Po njihovih podatkih so stroški, ki so jih morali pokriti za samooskrbne odjemalce, v letu 2023 presegli dva milijona evrov, v prvi polovici leta 2024 pa še dodatnih 1,3 milijona evrov. SunContract je bil med prvimi, ki je javno opozoril, da je trenutna ureditev nevzdržna, saj so pravila spremenili brez nadomestil in s tem povzročili finančno škodo podjetjem, ki so spoštovala zakonodajo.
Suncontract zaradi nevzdržnosti net-meteringa proti državi vložil tožbo za 3,3 milijona evrov
Ob tem se je treba vprašati tudi o vlogi države: prav Slovenija je s samooskrbo, ki jo financirajo mali investitorji, ogromno pridobila. Sistem letnega netiranja, ki so ga omogočili tisoči malih investitorjev v sončne elektrarne, je znatno prispeval k izpolnjevanju ciljev Slovenije na področju OVE. Država se je s tem izognila kaznim EU, povečala energetsko neodvisnost in prihranila sredstva, ki bi jih sicer morala nameniti za lastne investicije v proizvodnjo iz OVE.
Novi zakon: država prevzema stroške
Vlada je zato letos predlagala rešitev – državno nadomestilo stroškov za netmetering.
Zakon predvideva, da bodo dobavitelji, ki oskrbujejo gospodinjske odjemalce z lastnimi sončnimi elektrarnami, od 1. marca 2025 do 31. decembra 2030 upravičeni do nadomestila za stroške dobave elektrike.
Višina in način izračuna nadomestila bosta določena z vladno uredbo, sredstva pa se bodo zagotavljala iz sklada za spodbujanje proizvodnje elektrike iz obnovljivih virov (prispevek OVE in SPTE).
Po ocenah strokovnih služb naj bi skupna višina nadomestil znašala okrog 60 milijonov evrov letno, kar pomeni približno 1.000 € na uporabnika – v Sloveniji je v shemo letnega netiranja vključenih približno 60.000 gospodinjstev.
Shema prikazuje sistem netiranja: oddaja viškov v omrežje in kasnejša poraba prek dvosmernega števca.
Zakaj je ta ukrep pomemben?
Z uvedbo nadomestila stroškov za netmetering država priznava, da je sistem net-meteringa v preteklosti temeljil na nerazdeljeni odgovornosti: odjemalci so bili zaščiteni, dobavitelji pa so nosili stroške, ki jih niso mogli vključiti v cene elektrike.
Novi zakon zato uravnava razmerje med vsemi deležniki – uporabniki ohranijo vse ugodnosti, dobavitelji pa prejmejo nadomestilo, ki jim omogoča vzdržno poslovanje.
Nadomestilo stroškov za netmetering pomeni:
- stabilno okolje za okrog 60 tisoč samooskrbnih gospodinjstev,
- vzdržen model za dobavitelje, ki ne bodo več prisiljeni kriti razlik iz lastnih sredstev,
- nadaljnje spodbujanje vlaganj v sončne elektrarne, saj net-metering ostaja privlačen.
Kaj pa po letu 2030?
Zakon določa veljavnost do konca leta 2030, saj sovpada z veljavnim Nacionalnim energetskim in podnebnim načrtom (NEPN), ki določa cilje Slovenije na področju obnovljivih virov in dekarbonizacije do tega leta.
Po 2030 se pričakuje, da bo država uvedla nov model samooskrbe, morda s sprotnim merjenjem (t. i. net-billing), kjer se bo presežna energija prodajala po trenutnih tržnih cenah, ali pa bo uveden drug način financiranja vzdržnosti dobave.
Nič še ni dokončno določeno, vendar je jasno, da bo model letnega netiranja počasi prešel v bolj tržno uravnotežen sistem.
Končno prevladal zdrav razum
Z uvedbo nadomestila stroškov za netmetering je vlada po več letih napetosti med regulatorjem, državo in dobavitelji končno zagotovila sistemsko rešitev, ki ponovno vrača ravnotežje v energetski sektor.
Ukrep ne pomeni dodatne subvencije gospodinjstvom, temveč popravo nepravične porazdelitve stroškov, ki so doslej ogrožali stabilnost celotnega sistema samooskrbe.
Država je s sistemom samooskrbe dosegla svoje cilje, a na račun tistih, ki so ji to omogočili. Novi zakon vsaj delno odpravlja to neravnovesje in pomeni korak v smeri bolj poštenega in vzdržnega energetskega trga.
Po letih nejasnosti se zdi, da je – vsaj do leta 2030 – v slovenski energetski politiki končno prevladal zdrav razum.
Želite več informacij?
"*" indicates required fields
