Električni avto do 2035: med idealizmom in realnostjo

Avtor: Jožica Ekart

Kaj nas čaka do 2035? Električni avto, hibridi, vodik in realni ukrepi EU – razložimo dileme, infrastrukturo in scenarije.

Ob koncu avgusta je evropska avtomobilska industrija znova opozorila na tveganja, ki jih lahko prinese prenagljen prehod na popolnoma električno mobilnost. Združenji evropskih proizvajalcev (ACEA) in dobaviteljev (CLEPA) sta predsednico Evropske komisije pozvali k spremembi pristopa: ključna skrb je leto 2035, ko naj bi bilo v EU dovoljeno prodajati le še vozila z ničelnimi izpusti.

Priključni hibrid – avto z električnim kablom in točilnim nastavkom za gorivo, pogled od zadaj

O težavah elektrifikacije prometa in ciljih do 2035

Proizvajalci opozarjajo, da jim EU narekuje proizvodni portfelj, ne da bi zagotovila pogoje za uspešen prehod. Evropa je skoraj povsem odvisna od azijskih dobaviteljev baterij, polnilna infrastruktura je neenakomerno razporejena, proizvodni stroški so višji, carinske ovire pa dodatno omejujejo konkurenčnost. Kot so zapisali: »Od nas se pričakuje preobrazba, medtem ko imamo roke zvezane.«

Zato zagovarjajo okrepitev podpornih ukrepov: nižje cene polnjenja, davčne olajšave, subvencije za nakup ter prednostni dostop električnih vozil do mestnih središč.

Zeleni prehod v prometu je nujen, vendar brez realističnega pogleda in tehnološke nevtralnosti tvegamo tako konkurenčnost evropske industrije kot tudi socialno pravičnost.

Toyota s svojo večplastno strategijo ter evropski avtomobilski velikani s svojimi opozorili kažejo, da prihodnost ne bo črno-bela.

V ospredju bodo hibridi – HEV (Hybrid Electric Vehicle), priključni hibridi – PHEV (Plug-in Hybrid Electric Vehicle), baterijska vozila – BEV (Battery Electric Vehicle), vozila na gorivne celice – FCEV (Fuel Cell Electric Vehicle) in tudi vozila na sintetična goriva. Cilji morajo ostati ambiciozni, a uresničeni z ukrepi, ki so izvedljivi in dostopni vsem.

 

Shema električnega vozila in priključnega hibrida z baterijo, elektromotorjem ter motorjem z notranjim zgorevanjem

 

Evropski podatki potrjujejo težave

Da prehod ni preprost, potrjujejo tudi evropske javne institucije. Transport & Mobility Leuven (TML) v svojem četrtletnem KPI-poročilu opozarja, da rast polnilne infrastrukture ne dohaja potreb, vozila niso dovolj cenovno dostopna, evropska proizvodnja baterij zaostaja za Azijo, elektroenergetska omrežja pa pogosto ne zdržijo pričakovane obremenitve električnih avtomobilov. TML zato poziva k dodatnim ukrepom in bolj usklajenemu pristopu EU.

 

Vidik Evropske komisije

Evropska komisija je avgusta predstavila priporočila za pravičen prehod na čisto mobilnost. Vključujejo spodbujanje socialnega leasinga električnih vozil, vlaganja v polnilno infrastrukturo v manj razvitih regijah, spremljanje t. i. transportne revščine ter posebne programe za ranljive skupine prebivalstva. Namen ukrepov je zagotoviti, da zeleni prehod ne bo projekt zgolj za bogatejše sloje.

 

Pogled največjega svetovnega proizvajalca

Toyota, največji svetovni proizvajalec (glede na globalni tržni delež po količini prodanih avtomobilov), vztraja, da je prihodnost v portfelju različnih tehnologij. Stavi na kombinacijo hibridov, priključnih hibridov, baterijskih električnih vozil in vozil na vodikove gorivne celice.

Takšna raznolikost po mnenju proizvajalca omogoča varnejši in bolj dostopen prehod, prilagojen različnim potrebam trga in infrastrukturnim omejitvam. Tudi evropski avtomobilisti niso več prepričani, da so izključno popolnoma električni avtomobili prava rešitev do leta 2035.

 

Shematski prikaz razlik med BEV, PHEV in FCEV: baterija, elektromotor, rezervoar za gorivo oziroma vodik

 

Kaj o razvoju e-mobilnosti menijo voditelji industrije

ACEA in CLEPA  (Ola Källenius in Matthias Zink, Schaeffler):

»Izpolnitev strogih ciljev za leto 2035, ki zahtevajo ničelne emisije za avtomobile in kombije, preprosto ni več izvedljiva v današnjem svetu. Električni avtomobili bodo igrali vodilno vlogo, vendar mora obstajati prostor tudi za priključne hibride, zelo učinkovite motorje z notranjim zgorevanjem, vodik in dekarbonizirana goriva.«

 

Toyota (Jim Carter, izvršni podpredsednik Toyota North America):

»Naš pristop temelji na portfelju tehnologij. Ne menimo, da je za posameznega kupca najboljša rešitev ena sama tehnologija. Zato razvijamo celoten nabor hibridov, priključnih hibridov, popolnoma električnih vozil ter vozil na gorivne celice.«

 

Stellantis (Carlos Tavares, izvršni direktor):

»Prehod na električna vozila bo veliko breme za dobavitelje avtomobilov. Tranzicija se je spremenila v tekmo zniževanja stroškov. ‘Multienergijske platforme’ (platforme, zasnovane za električne avtomobile, a združljive tudi s hibridnimi in bencinskimi rešitvami) so nujne za prilagodljivost v negotovem času.«

 

Porsche / Volkswagen (Oliver Blume, izvršni direktor):

»Naš cilj je, da do leta 2030 več kot 80 % naših prodanih športnih avtomobilov predstavlja popolnoma električna vozila. Ta ambiciozen načrt ostaja, vendar glede na razvoj na trgu ni več realističen. Zato bomo pospešili razvoj v smeri zmogljivosti, hibridov in prilagodljivosti – če bo trg to zahteval.«

Želite več informacij?

"*" indicates required fields

Več iz teme:

POVEZANI ČLANKI

SORODNE VSEBINE