Učinkovita raba naravnih virov – študije in prihodnost

184

Človeštvo zahteva vse večjo produktivnost v času, ko se naravni viri – kot vhodna dobrina v vse proizvode – vse bolj izčrpavajo. Da bi zmanjšali pritiske na ključne vire (npr. vodo, minerale, nafto, zemljo), jih moramo porabiti manj, kot jih porabimo sedaj, in hkrati povečati njihovo učinkovitost in produktivnost. Enostavno povedano: moramo narediti več z manj viri.

 

 

Trenutno stanje: poraba in pritisk

1. Poraba naravnih virov še narašča

Nekatere raziskave izpred let so že opozarjale, da se poraba naravnih virov v Evropi in svetu povečuje, običajno z dejstvom, da bogatejše države preko uvoza uporabljajo vire iz držav v razvoju. Vendar so se pojavili tudi izboljševanja: po poročilu European Environment Agency (EEA) je učinkovitost rabe virov v EU napredovala, recikliranje in krožno gospodarstvo sta se izboljšala.

Za Slovenijo velja: stanje o ekološkem odtisu kaže, da je naš »odtis« (poraba virov in vpliv na okolje) še vedno znatno nad lastno biokapaciteto. V letu 2022 je bila ekološka zmogljivost Slovenije približno 2,49 gha na prebivalca, medtem ko je odtis znašal 4,78 gha na prebivalca.

 

1. Pritisk na vire, povezanje z javnimi politikami

Na ravni EU je vzpostavljen program podpore za državno in lokalno upravljanje naravnih virov – npr. iniciati­va TSI 2025 Flagship – Supporting the Resilience of Natural Resources, ki naslavlja trajnostno upravljanje zemljišč, tla, vode in rabe virov.

Hkrati kažejo poročila, da kljub izboljšavam še vedno obstaja velika ranljivost spletnih naravnih virov za posledice podnebnih sprememb, ekstremnih vremenskih pojavov, izgube biotske raznovrstnosti.

 

Kaj pomeni „učinkovita raba naravnih virov“?

Učinkovita raba naravnih virov pomeni, da se naravni viri (minerali, voda, tla, energije, materiali) uporabljajo z visoko produktivnostjo in minimalnim odpadkom, z zunanjim ciljem zmanjšanja negativnih vplivov na okolje. Pri tem gre za naslednje elemente:

• celostno gledanje življenjskega cikla izdelka ali storitve (od pridobivanja vira, proizvodnje, transporta, uporabe, recikliranja),
• uvedba kazalnikov porabe virov (npr. materialni odtis),
• sprememba življenjskih navad in potrošniškega vedenja,
• krožne modele (ponovna uporaba, reciklaža, predelava),
• integracija ukrepov na ravni podjetij, javnega naročanja in politike.

 

Posodobljeni podatki in usmeritve za Slovenijo in svet

Globalna in evropska perspektiva

• Poraba surovin se po ocenah znaša, da bo izkop naravnih surovin do leta 2060 narasla za približno 60 % v primerjavi z danes.
• Po poročilu EEA za leto 2025: Evropi grozijo kritični prelomi v ekosistemih zaradi izrabe virov in podnebnih sprememb – več kot 80 % zavarovanih habitatov je v slabem ali zadovoljivem stanju.
• Poročilo o stanju okolja v EU navaja, da se recikliranje virov povečuje, vendar poraba ostaja visoka.

 

Specifično za Slovenijo

• Slovenija že dosega zastavljen delež energije iz obnovljivih virov, tudi s pomočjo investitorjev v male sončne elektrarne – v letu 2023 je bila delež energije iz obnovljivih virov v končni porabi 25,07 % (vir Statistični urad RS).
• Kljub temu je biokapaciteta Slovenije (2,49 gha/osebo) precej nižja od povprečja EU (3,31 gha/osebo) in pod našim ekološkim odtisom.
• Profil krožnega gospodarstva za Slovenijo (2024) navaja, da so izzivi še vedno veliki – zagotoviti trajnostno rabo virov ni mogoče brez sistemskega, celostnega pristopa.

 

Praktični koraki: kako izboljšati rabo virov

1. Podjetja in proizvodnja

   • Merjenje materialnega odtisa izdelkov: spremljajte, koliko surovin, energije in vode se porabi v celotnem življenjskem ciklu izdelka.
   • Uvedba e-inovacij in krožnih modelov (npr. vračanje embalaže, razstavljanje izdelkov za reciklažo).
   • Javno naročanje in standardi: vključevanje kriterijev učinkovite rabe virov pri javnih naročilih.

 

1. Dom in življenjski slog

   • Z uporabo sodobnih izolacij, naprav z nizko porabo je že dober začetek – vendar ključna je tudi sprememba navad (manjštetno zapravljanje, zmerna raba, daljša življenjska doba izdelkov).
   • Poudarek na „narediti več z manj“: manj materialne intenzivnosti, več učinkovitosti.

 

1. Javna politika in družba

   • Spodbujanje družbene spremembe: premik od materialističnega načina življenja k vrednotam, ki ne temeljijo na nenehni rasti porabe.
   • Izobraževanje in ozaveščanje o pomenu „rabe naravnih virov“ in vplivih porabe na okolje.
   • Poenotenje politike ravnanja z viri – poti vključevanja vseh ravni (države, regije, lokalne skupnosti).

 

Prihodnost – vizija in smernice

• Cilj za Slovenijo in EU je, da postanemo družba, ki za svoje delovanje porabi manj naravnih virov in energije, hkrati pa več surovin ponovno uporabi, predela in reciklira, namesto da jih zavrže.
• Premik v smer: ekonomija, ki temelji na vrednostih, ne zgolj na kvantitativni rasti porabe virov.
• Tehnološke rešitve (npr. digitalizacija, spremljanje v realnem času, optimizacija verig ravnanja z materiali) + družbene spremembe = uspeh.
• Za Slovenijo je izziv: zmanjšati ekološki odtis (4,78 gha na prebivalca) proti ciljni 3,6 gha do leta 2030.

 

Raba naravnih virov – izziv našega časa

Raba naravnih virov in predvsem učinkovita raba naravnih virov ostajata ključni izziv našega časa. Čeprav so bili v zadnjih letih doseženi pomembni premiki (recikliranje, delež obnovljivih virov, politika krožnega gospodarstva), še vedno zaostajamo – tako v Sloveniji kot v svetu. Ključ je v celovitem pristopu: tehnološke rešitve, spremembe življenjskega sloga in sistemska politika morajo delovati skupaj.

Če želimo, da bo sporočilo članka ostalo relevantno tudi v prihodnje – in da bo prav tako prispevalo k boljšemu uvrščanju na iskalnikih za ključni besedi „učinkovita raba naravnih virov“ in „raba naravnih virov“ – moramo redno posodabljati podatke, prilagajati primere in vključevati nove študije.