Preverjamo, ali so hranilniki električne energije v kombinaciji s sončno elektrarno glede na spremembo uredbe smiselna investicija, kakšna je sedanja rentabilnost naložbe, ali so trenutne subvencije zadostne za množičen zagon sončnih elektrarn s hranilniki ter ali bomo v prihodnje lahko viške električne energije še vedno oddajali v omrežje.
Hranilnik električne energije je smiseln za marsikatero gospodinjstvo, ni pa v vseh primerih enako ekonomsko privlačen. Glede na pogoje iz Uredbe za samooskrbo z elektriko in dvig cen elektrike lahko zaključimo, da so hranilniki za gospodinjstva že danes aktualni. Hkrati se napoveduje, da v prihodnosti subvencij za sončne elektrarne ne bo, če ne bodo vključeni tudi hranilniki električne energije.
Kazalo
Dosedanja uredba hranilnikov ni vključevala
Uredba o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije iz leta 2016 je omogočala letni obračun neto meritev, doslej hranilniki niso bili potrebni, ker je omrežje služilo kot hranilnik električne energije. Za lastnike sončnih elektrarn, ki so po tej uredbi prejeli soglasje za priklop na omrežje (ali so v pričakovanju za izdajo soglasja), so pogoji ugodni, hkrati pa diskriminatorni do tistih zainteresiranih investitorjev, ki tega privilegija zaradi omejitev v omrežju niso mogli koristiti.
Privlačen izravnalni obračun
Ob proizvodnji elektrike iz sončne elektrarne gre za hkratno porabo, viški pa so oddani v omrežje. Ko je proizvodnja elektrike manjša ali je praktično ni, se elektrika črpa iz omrežja. Po preteku 12 mesecev se opravi izravnalni obračun, razlika za prevzeto elektriko iz omrežja pa se v primeru večje porabe doplača po tržni ceni. Ta sistem samooskrbe je razmeroma ugoden, ni pa nujno tudi enakopraven. Sončna elektrarna v primeru koriščenja kredita (Eko sklad, ročnost 7-8 let) gospodinjskega proračuna ne obremeni, strošek za elektriko nadomestimo z mesečno anuiteto kredita, za plačilo ostane mesečni prispevek za priključno moč (v primeru 3x20A 10,80 EUR/mesec). Zaključimo lahko, da so sedanji pogoji privlačni, poznamo pa jih samo v Sloveniji, zato so začasno veljavni in se kmalu tudi iztečejo.
Sončne elektrarne so se za samooskrbo gospodinjstev močno razmahnile, do konca leta 2022 jih je bilo izgrajenih okrog 28.000, od tega 13.000 v zadnjem letu.
Hranilnik električne energije varuje pred izpadi in prispeva k stabilnosti omrežja
Sončne elektrarne bodo s hranilniki ob konicah razbremenjevale omrežje in prispevale k stabilnosti. Za marsikoga pa sončna elektrarna s hranilnikom (čeprav viškov ne oddaja) pomeni zmanjšano tveganje pred izpadi elektrike, kot se je pred leti ob žledolomu pripetilo 200.000 prebivalcem, ki so več dni ostali brez elektrike. V podjetju Velog so že sedaj prepričani, da je obstoječe sončne elektrarne smiselno nadgraditi s hranilniki, še posebej, če želimo biti zavarovani pred izpadi. Baterijski hranilnik električne energije služi kot UPS in napaja kritične porabnike. V tem primeru je treba obstoječe SolarEdge razsmernike, ki so vgrajeni, zamenjati z razsmerniki za neprekinjeno napajanje z UPS-izhodom.
Ali so predvidene subvencije zadostne za množičen zagon sončnih elektrarn s hranilniki?
Država stavi na pospešitev zelenega energetskega prehoda s hranilniki električne energije, letni obračun pa nadomešča z novim, s krajšimi intervali merjenja, za katere še ne vemo, kakšni natančno bodo. V sedanjem pozivu 104SUB-SO22 (januar 2023) je višina nepovratnih sredstev za hranilnike skupaj s sončno elektrarno 500 EUR za kilovat inštalirane sončne elektrarne, višina pa je omejena na 25 % priznanih stroškov skupne investicije.. V novi shemi samooskrbe je napovedan nov obračun s krajšimi časovnimi intervali.
Pričakujemo, da bo ta zanimiv za investitorje, ki bodo prejeli soglasje za oddajanje elektrike v omrežje. Viškov elektrike iz poletne proizvodnje sicer ne bo mogoče prenašati v zimsko obdobje, za vso porabljeno elektriko iz omrežja pa bo treba plačati omrežnino. V poletnih mesecih bo mogoče viške prodati, vendar bo treba pozimi elektriko dokupiti. Predvidimo lahko, da bo nov sistem obračuna vplival na samo velikost sončne elektrarne, te bodo praviloma manjše. Če bo v prihodnje obračun dnevni (ali drugače), bo kapaciteta sončne elektrarne temu prilagojena. Po sedanji uredbi je sončna elektrarna poleti pridelala toliko energije, da je krila porabo pozimi.
Ali bodo gospodinjstva samoskrbna?
Veliko je govora o hranilnikih električne energije, ki bodo s sončnimi elektrarnami pomagali gospodinjstvom zmanjševati stroške za elektriko. Gre za tako imenovane hibridne sončne elektrarne, ki bodo v prihodnje praviloma manjših velikosti, kot so sedaj, ob tem pa bo relevantna dnevna poraba elektrike in ne več letna.
Za povprečno slovensko gospodinjstvo, ki dnevno porabi od 10 do 15 kWh električne energije (ogrevanje na elektriko ni upoštevano), bi bila potrebna velikost sončne elektrarne od 5 do 7 kW, za hranjenje elektrike pa potreben cca. 10 kW hranilnik električne energije Tovrstne naložbe so zanimive za investitorje, ki so dobili zavrnjena soglasja za oddajanje elektrike v omrežje, pa tudi za tiste, ki bodo po izteku leta 2023 prejeli soglasje za sončno elektrarno, vendar bo z novo uredbo že veljala nova shema.
Sončna elektrarna in hranilnik električne energije - prikaz delovanja. Čez dan proizvedeno elektriko porabljamo sproti, viške shranjujemo v hranilnik energije. Ko je proizvodnja elektrike premajhna, porabljamo elektriko iz baterijskega hranilnika. Ko hranilnik izpraznimo, koristimo elektriko iz omrežja. Po izkušnjah držav, kjer imajo večletno prakso s tovrstnimi sistemi, si lahko sami zagotovimo okrog 80 odstotkov potreb po elektriki. Takšen sistem imenujemo tudi hibridna sončna elektrarna.
Hranilnik električne energije in sončna elektrarna – kakšen je izračun?
Vzemimo primer povprečnega gospodinjstva s 5000 kWh letne porabe elektrike. Takšno gospodinjstvo potrebuje 5 kW sončno elektrarno. Investicija v sončno elektrarno je okrog 6000 EUR, li-ion hranilnik električne energije (z 10.000 cikli polnjenja, ki naj bi deloval vseh 25 let delovanja sončne elektrarne) pa stane cca. 10.000 EUR. Skupni strošek sončne elektrarne in hranilnika, z upoštevano subvencijo (2500 EUR), je približno 13.500 EUR. Predvidimo lahko, da bo gospodinjstvo s hranilnikom na leto pokrilo okrog 80 odstotkov potreb po električni energiji.
V primeru letne porabe 5000 kWh je strošek elektrike 850 EUR (izračun po trenutni regulirani povprečni ceni elektrike za gospodinjstva, 0,17 EUR/kWh skupaj z dajatvami). V primeru 5 kW sončne elektrarne bi ta pridelala cca. 5.500 kWh električne energije, ob tem lahko računamo na cca. 4.000 kWh lastne rabe. Tako privarčujemo 680 EUR, preostalih 1.500 kWh pa v primeru, da dobimo minimalno soglasje, oddamo v omrežje in pričakujemo plačilo. Pri enem od slovenskih prodajalcev električne energije smo zasledili primer plačila viškov po ceni 0,043 EUR/kWh.
Upoštevati je treba, da današnja regulirana cena elektrike nikakor ni realna. Država trenutno plačuje razliko v ceni, kar pa dolgoročno ne bo šlo. Konec avgusta se izteče regulacija cen elektrike za gospodinjstva.
Okvirna investicije v sončno elektrarno in hranilnik električne energije za povprečno slovensko gospodinjstvo ter pričakovani letni prihranki po trenutni regulirani ceni elektrike in po špekulativnih cenah v primeru podražitve. Za primerjavo, nemška gospodinjstva trenutno končno ceno elektrike plačujejo preko 0,45 EUR/kWh. Pri zgornjem izračunu ni vključen predvideni prihodek lastnika sončne elektrarne od pridalanih viškov električne energije (v primeru pridobitve soglasja za oddajanje v omrežje), za katere se v prihodnje predvideva, da jih bo lahko po tržni ceni prodal.
Kakšne bodo cene elektrike v prihodnje?
Glede na vedno večje povpraševanje po električni energiji se prav gotovo ne bodo znižale. To nam potrjujejo cene elektrike na borzah, ter trenutne cene elektrike za gospodinjstva v okoliških državah, kjer jo plačujejo krepko prek 0,3 EUR/kWh, skupaj z dajatvami. V Nemčiji je končna cena elektrike za gospodinjstva nad 0,4 EUR/kWh.
Če se bo cena elektrike v jeseni ob deregulaciji zvišala, bodo prihranki seveda višji, ekonomika investicije v hranilnik električne energije in sončno elektrarno pa bo primerljiva stanju v sosednjih državah.
Ob tem je treba še enkrat poudariti, da namen investicije v sončno elektrarno in hranilnik ni le zmanjševanje stroška za električno energijo, ampak poleg okoljskega in družbenega doprinosa tudi zagotovitev nujne lastne oskrbe z elektriko.
Za lastnike sončnih elektrarn in hranilnikov, ki bodo v prihodnje želeli čim koristneje izrabiti pridobljeno energijo, svetujemo, da večje gospodinjske porabnike, kot so pralni ali sušilni stroj, vklapljajo, ko je sonce neposredno nad solarnimi paneli in je sončne energije proizvedene največ. To je sicer odvisno od lege sončne elektrarne, ponavadi pa je to med 9. in 15. uro.
Strokovnjaki opozarjajo, da si zaradi vedno večjih potreb po električni energiji, stabilne oskrbe v prihodnje brez hranilnikov ne bo več mogoče predstavljati.
Hranilnik električne energije in domača polnilnica za električni avto
Prednosti shranjevanja električne energije:
- nižji stroški za elektriko,
- manjša odvisnost od omrežja,
- varstvo okolja.
Hranilniki potrebujejo znatno državno podporo
Vemo, da je bila elektrika še nedavno razmeroma poceni, kar je znatno spodbujalo njeno potrošnjo. Danes že skoraj vse deluje na elektriko, od ogrevanja do mobilnosti, oskrba pa s tem postaja ranljivejša. Vsi vemo, da v konicah prihaja do kritičnih obremenitev omrežja. Baterijski sistem za shranjevanje električne energije v prihodnje ne bo le modna muha za posameznike, temveč pomemben steber energetske strategije držav, ki želijo hitrejši zeleni prehod.
Od države pričakujemo, da bo za spodbujanje samooskrbe, glede na trenutne cene baterij za shranjevanje elektrike, z ustrezno visokimi spodbudami poskrbela, da bo prehod ekonomsko vzdržen. Sedaj se ob nerealnih cenah elektrike zdi, da nikogar ne skrbi, kaj bo s trgom prihodnje leto, ker panoga trenutno cveti, zanimanja za SE pa je več kot je kapacitet za izvedbo. Vprašati bi se morali že sedaj: ali so načrtovane spodbude za samooskrbo z elektriko v primerjavi z dosedanjimi pogoji dovolj visoke, koliko je dejansko realizirane prodaje s hranilniki, ali se nam v 2024 lahko zgodi večji padec zanimanja za fotovoltaiko? Ko bo obveljajo prepričanje, da se sončna elektrarna za samooskrbo več ne splača, bo prepozno.
Morda vas zanima tudi:
Zeleni prehod terja visoke investicije
Solarna panoga je v zadnjih parih letih nadpovprečno rastla. Investitorji so množično iskali možnosti za “ulovitev” pogojev iz zaenkrat še veljavne Uredbe za samooskrbo (ta se izteče konec leta 2023), kar nas bi moralo skrbeti. Nadpovprečna rast sončnih elektrarnah v letu 2022 je dokaz za to. Glede na celotno količino vseh do sedaj zgrajenih sončnih elektrarn v Sloveniji, smo jih v letu 2022 zgradili kar 13.000. Upad zanimanja lahko povzroči predvsem premalo prilagojen prehodni čas, ko se bodo sedanji pogoji letnega net meteringa ukinili.
Odredbodajalce bi moralo skrbeti, kako učinkovito bodo novi investitorji informirani o rentabilnosti naložb samooskrbe s hranilniki. Po drugi strani pa, če ne bomo dovolj uspešni z zniževanjem emisij TP, bodo sledili okoljski penali, ki nam jih nalaga EU, sredstva pa bodo namesto za spodbude zapravljena za okoljske kazni. Dejstvo je, da zeleni prehod zahteva hitro ukrepanje in dovolj velike, predvsem pa nenehne investicije, tako na ravni gospodinjstev kot tudi države.
Povezane vsebine
