Cene elektrike za gospodinjske odjemalce so v letu 2026 ponovno ena izmed najbolj vročih tem v Sloveniji. Po prenehanju državne regulacije cen elektrike in uvedbi tržnega oblikovanja cen se stanje spreminja – tako na področju cen dobaviteljev kot pri obračunavanju omrežnin in prispevkov. Spodaj najdete posodobljeno analizo, ki zajema najnovejše podatke, novosti v zakonodaji ter praktične nasvete za gospodinjstva.
Kazalo:
- Konec reguliranih cen elektrike – zdaj velja prosti trg
- Kakšne so aktualne cene elektrike pri dobaviteljih?
- Znesek na položnicah je več kot samo cena elektrike
- Omrežnina se obračunava po novih tarifah
- Kateri odjemalci so najbolj prizadeti?
- Kako cene elektrike vplivajo na stroške ogrevanja?
- Cene elektrike po Evropi
Od marca 2025 je trg električne energije znova liberaliziran, kar bo povečalo konkurenco med dobavitelji. Gospodinjski odjemalci bomo morali znova spremljati cenike ponudnikov in iskati najugodnejše tarife.
Konec reguliranih cen elektrike – zdaj velja prosti trg
Regulacija cen električne energije za gospodinjstva v Sloveniji je prenehala z 1. marcem 2025, kar pomeni, da danes cene elektrike določajo posamezni dobavitelji na trgu. To pomeni, da je pri iskanju ugodne cene elektrike nujno spremljati posamezne cenike dobaviteljev in primerjati ponudbe.
Po koncu regulacije se je trg stabiliziral, vendar cene ostajajo višje kot pred energetsko krizo. Po podatkih SURS znaša povprečna cena električne energije za gospodinjstva v začetku leta 2026 približno 0,20 €/kWh, pri čemer so v znesek vključene vse dajatve.
Mnogi se danes sprašujejo, zakaj so cene elektrike na položnicah še vedno visoke, čeprav so se razmere na energetskih trgih po krizi umirile. Razlog ni v tem, da bi bila električna energija sama po sebi zelo draga, temveč v tem, kako so bili stroški v preteklih letih razporejeni.
V času energetske krize je država z regulacijo cen preprečila močno rast položnic. Razliko med tržno in omejeno ceno elektrike je začasno pokrivala iz proračuna. To je gospodinjstvom prineslo olajšanje, vendar ti stroški niso izginili – le začasno so bili prestavljeni iz položnic v javne finance.
Po prenehanju regulacije se ti stroški postopoma vračajo v sistem. Ne več neposredno skozi ceno električne energije, temveč skozi višje omrežnine, prispevke in druge stalne postavke, ki jih plačujejo vsi odjemalci. Zato imajo danes številna gospodinjstva občutek, da so računi še vedno visoki, tudi kadar se cena elektrike na trgu ne zvišuje.
Za uporabnike to pomeni, da na končni znesek na položnici vse bolj vpliva način porabe elektrike, ne le izbira dobavitelja. Prilagajanje porabe časovnim blokom, zmanjševanje konic in učinkovita raba energije postajajo enako pomembni kot sama cena elektrike na kilovatno uro.
Kakšne so aktualne cene elektrike pri dobaviteljih?
Čeprav so cene elektrike na borzah trenutno nizke, so tržne cene slovenskih ponudnikov precej višje od reguliranih cen.
Predstavljamo, kakšne so trenutne tržne cene električne energije pri dobaviteljih GEN-I, Petrol, Energija Plus, SunContract, ECE, Energetika Ljubljana in E3 (redni ceniki, vrednosti v ceniki so z DDV):
Aktualni ceniki ponudnikov električne energije za gospodinjstva (z DDV)
|
|||
Cene električne energije (ET, VT, NT) |
|||
| Ponudnik: | ET (€/kWh) | NT (€/kWh) | VT (€/kWh) |
| Gen-I | 0,13286 | 0,11944 | 0,14628 |
| Petrol | 0,13048 | 0,11706 | 0,14390 |
| Energija Plus | 0,13881 | 0,12548 | 0,15224 |
| SunContract | 0,137738 | 0,135298 | 0,140178 |
| ECE | 0,13881 | 0,12548 | 0,15224 |
| Energetika Ljubljana | 0,13225 | 0,11883 | 0,14567 |
| E3 (paket Preprosti) | 0,14634 | 0,13414 | 0,15854 |
ET – Enotna tarifa, NT – Nizka tarifa, VT – Visoka tarifa
Cene elektrike za gospodinjske odjemalce (redni ceniki) smo preverjali v januarju 2026, vključujejo DDV. Vir: ZPS in spletne strani dobaviteljev elektrike.
Znesek na položnicah za elektriko veliko višji kot pred energetsko krizo
Ob upoštevanju tržnih cen elektrike trenutno najcenejšega ponudnika, upoštevanju novega sistema obračunavanja omrežnine in vseh ostalih prispevkov in dajatev, smo naredili izračun ter primerjali trenutno končno ceno elektrike po dobavljeni kilovatni uri s ceno pred energetsko krizo leta 2022.
Povprečno slovensko gospodinjstvo porabi približno 5000 kilovatnih ur električne energije letno za osnovne potrebe (brez ogrevanja).
Glede na trenutne tržne cene električne energije, nov način obračunavanja omrežnine (vsi časovni bloki 6 kWh) in vse obvezne dajatve, bo letni strošek za 5000 kWh električne energije znašal 1016,60 evrov (približno 85 evrov na mesec).
Podatki za izračun:
- Letna poraba EE: 5000 kWh
- Omrežnina za obračunsko moč: 6 kW (vsi časovni bloki)
- Brez ogrevanja na elektriko
| cena € (brez DDV) | cena € (z DDV) | skupaj € (z DDV) | ||
| elektrika kWh (ET) | 5000 kWh | 0,10890 | 0,13286 | 664,3 |
| Prispevek za delovanje operaterja trga | 0,000130 | 0,0001586 | 0,79 | |
| Prispevek za energetsko učinkovitost trga | 0,000800 | 0,000976 | 4,88 | |
| Trošarina | 0,001530 | 0,0018666 | 9,33 | |
| Prispevek OVE in SPTE | 0 | 0 | 0 | |
| Vodenje računa | 12 € | 2,00 | 2,44 | 29,28 |
| Omrežnina za obračunsko moč (letno) | 6 kW | 195,00 | ||
| Omrežnina za energijo (letno) | vsi ČB | 113,00 | ||
| SKUPAJ | 1.016,60 | |||
Glede na zgornji izračun, strošek dobave električne energije pri letni porabi 5.000 kWh in ob predpostavki enake moči v vseh časovnih blokih (6 ČB) znaša 1.016,60 evrov.
Po novem obračunavanju omrežnine in tržnih cenah bo končna povprečna cena kilovatne ure električne energije v letu 2025 znašala približno 0,20 €/kWh.
Ker je končna povprečna cena dobavljene električne energije v letu 2021 znašala 0,12 €/kWh, lahko govorimo o 67 % podražitvi elektrike (v primerjavi z letom 2021).
Končna cena dobavljene električne energije z vsemi dajatvami in prispevki |
|
| 2021 | 2026 |
| 0,12 €/kWh | 0,20 €/kWh |
Znesek na položnicah je več kot samo cena elektrike
Cena električne energije je le eden izmed številnih elementov na položnici. Poleg nje bistveno prispevajo:
- Omrežnina (za priključno moč in porabljeno energijo)
- Prispevki in dajatve (energetski prispevki, trošarine)
- DDV
Čeprav je cena elektrike v zadnjem času stabilna ali celo nekoliko nižja na borzi, končni stroški za gospodinjstvo ostajajo visoki zaradi omrežnine in drugih postavk.
Račun za električno energijo je sestavljen iz cene električne energije, prispevkov, omrežnine, trošarine in DDV. Kot je razvidno iz zgornjega grafa, bomo v višji sezoni plačevali za omrežnino nekoliko več.
Prispevki za obnovljive vire in SPTE – stanje v 2026
Prispevek za obnovljive vire energije in soproizvodnjo toplote z visokim izkoristkom (OVE in SPTE) je pomemben del sistema financiranja podpor za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov. V času energetske krize in še del leta 2024 so bila gospodinjstva začasno oproščena plačevanja tega prispevka, z namenom blaženja rasti stroškov električne energije.
V letu 2026 se sistem postopno vrača v običajen okvir, pri katerem se podpore za obnovljive vire ponovno financirajo z namenskimi prispevki, kot jih določa veljavna zakonodaja. To pomeni, da prispevek za OVE in SPTE ni več razumljen kot izredni strošek, temveč kot del dolgoročnega mehanizma za zagotavljanje sredstev za zeleni prehod.
V preteklosti se je s prispevkom za OVE in SPTE letno zbralo približno 135 milijonov evrov, ki so bili namenjeni podporam za sončne elektrarne, soproizvodnjo in druge obnovljive vire. Kako hitro in v kakšnem obsegu se bo prispevek v prihodnje odražal na položnicah gospodinjstev, bo odvisno od nadaljnjih odločitev države ter razvoja energetskega sistema.
Za odjemalce to pomeni, da se struktura cene elektrike dolgoročno normalizira, pri čemer bo poleg tržne cene električne energije pomembno vlogo še naprej igrala tudi politika spodbujanja obnovljivih virov.
Omrežnina se obračunava po novih tarifah
S 1. januarjem 2026 so se zgodile spremembe pri omrežnini in pravilih delovanja trga z električno energijo – tako v načinu določanja izgub kot pri realizaciji nemerjenih odjemalcev.
Poleg tega so tudi tarife omrežnine višje v določenih časovnih blokih za leto 2026, predvsem v najdražjih blokih, kar pomeni, da se lahko končni stroški porabe povečajo za gospodinjstva z večjo porabo v teh urah.
Novo obračunavanja omrežnine še vedno temelji na:
- priključni moči,
- porabljeni električni energiji v časovnih blokih,
- različnih tarifah pozimi in v nizki sezoni.
V spodnji tabeli preverite pet časovnih blokov, glede na sezono, dan in uro v dnevu:
Omrežnina po časovnih blokih, glede na dogovorjeno obračunsko moč in porabljeno električno energijo. Višina tarife bo odvisna od meseca v letu, dneva v tednu in ure. Predvidenih je pet časovnih blokov, dnevno se bodo izmenjevali trije časovni bloki.
Novi sistem obračunavanja omrežnine je Agencija za energijo predstavila maja 2023 in ga objavila v Uradnem listu Republike Slovenije, št. 50/23. Sprva je bil predviden začetek uporabe marca 2024, vendar je bil zaradi tehničnih in organizacijskih izzivov pri elektrodistribucijskih podjetjih večkrat prestavljen. Novi sistem se je v praksi začel uporabljati oktobra 2024.
Spremembe so za številne uporabnike pomenile bistveno drugačen način obračunavanja omrežnine, saj ta po novem temelji tako na obračunski moči kot na časovno razporejeni porabi električne energije. Strokovna javnost je že ob sprejemu opozarjala, da je sistem za povprečnega odjemalca razmeroma zapleten in zahteva dobro razumevanje časovnih blokov ter vpliva porabnih konic na končni znesek.
Zaradi odzivov uporabnikov in kritik glede preglednosti ter razumljivosti računov je Agencija za energijo v sodelovanju z ELES v letu 2025 in 2026 napovedala analizo delovanja obstoječega sistema ter morebitne prilagoditve metodologije obračunavanja omrežnine. Namen teh pregledov je izboljšati preglednost sistema in zmanjšati nejasnosti za končne uporabnike, ob hkratnem ohranjanju stabilnega delovanja elektroenergetskega omrežja.
Omrežnina danes predstavlja približno četrtino končnega zneska na položnici za elektriko, zato razumevanje novega sistema obračunavanja postaja ključno za vse odjemalce, ki želijo aktivno vplivati na svoje stroške električne energije.
Več informacij o novem obračunavanju omrežnine, ki trenutno sestavlja četrtino končnega zneska za elektriko, lahko preberete TUKAJ!
Kateri odjemalci elektrike so zaradi novih cen najbolj prizadeti?
Čeprav je novi sistem obračunavanja omrežnine prizadel skoraj vse uporabnike, se je težko izogniti občutku, da je bil zasnovan predvsem za tiste, ki so v preteklosti vlagali v okolju prijazne tehnologije, kot so toplotne črpalke, sončne elektrarne in električna vozila.
Te naprave so bile še nedavno s strani države spodbujane kot trajnostna alternativa, saj je država zaradi investicij posameznikov v zelene tehnologije veliko privarčevala pri emisijskih kuponih. Vendar pa bodo zdaj njihovi uporabniki nosili večji del finančnega bremena.
Tudi gospodinjstva, ki uporabljajo več hladilnikov, električnih bojlerjev, stare in neučinkovite električne naprave ter dodatne energijsko potratne naprave, kot so savne ali jacuzziji, so že opazila znatno povečanje stroškov omrežnine.
Tveganje energetske revščine pri ogrevanju na elektriko
Spremembe v sistemu obračunavanja omrežnine in višji skupni stroški električne energije še posebej prizadenejo gospodinjstva, ki se ogrevajo na elektriko z manj učinkovitimi sistemi, kot so električni radiatorji, IR paneli ali starejše električne peči. Pri takšnih načinih ogrevanja je poraba elektrike visoka, stroški pa se ob višjih cenah in omrežnini hitro povečajo.
Prav ta gospodinjstva so pogosto ujeta v začaran krog: zaradi omejenih finančnih zmožnosti uporabljajo energijsko neučinkovite ogrevalne naprave, hkrati pa plačujejo zelo visoke zneske za elektriko, predvsem v zimskih mesecih. To lahko povečuje tveganje za energetsko revščino, saj postane zagotavljanje ustrezno ogrevanega doma vse težje.
Manj znano dejstvo pa je, da obstaja prav za takšne primere tudi konkretna pomoč. Prek javnega poziva Zmanjševanje energetske revščine (ZER), ki ga izvaja Eko sklad, lahko energetsko revna gospodinjstva pridobijo nepovratna sredstva za zamenjavo neučinkovitega električnega ogrevanja z bistveno varčnejšimi sistemi, kot so na primer toplotne črpalke ali druge energetsko učinkovite rešitve.
Takšna zamenjava ogrevalnega sistema lahko pomeni občutno znižanje porabe elektrike za ogrevanje in dolgoročno precej nižje položnice, kar je pri današnjih cenah elektrike in omrežnine za marsikatero gospodinjstvo ključnega pomena. Zato je smiselno, da se uporabniki, ki za ogrevanje porabijo velike količine električne energije, seznanijo z možnostmi, ki jih ponuja ta poziv, in preverijo, ali so do pomoči upravičeni.
Kako višje cene elektrike vplivajo na ogrevanje s toplotno črpalko
Uvedba novega sistema obračunavanja omrežnine je spremenila razmerja med posameznimi časovnimi bloki porabe, pri čemer so najvišje tarife praviloma vezane na zimski čas in dnevne ure, ko je poraba elektrike v omrežju največja. To pomeni, da se lahko pri določenih gospodinjstvih, ki se ogrevajo s toplotno črpalko, stroški ogrevanja v primerjavi s preteklimi leti nekoliko povečajo – predvsem v primeru, če se večina porabe zgodi v najdražjih časovnih obdobjih.
Kljub temu ogrevanje s toplotno črpalko tudi v letu 2026 ostaja ena izmed energetsko najučinkovitejših in dolgoročno stroškovno ugodnejših rešitev za ogrevanje stavb. Toplotne črpalke iz iste količine električne energije pridobijo večkratnik toplote, zato je njihova skupna poraba elektrike bistveno nižja kot pri neposrednem električnem ogrevanju, kot so električni radiatorji ali električne peči.
Sodobne toplotne črpalke, zlasti sistemi zrak–voda in geotermalne toplotne črpalke, so zasnovane tako, da delujejo zelo učinkovito tudi pri nizkih zunanjih temperaturah. Njihova poraba je pogosto razporejena skozi daljše časovno obdobje, velik del delovanja pa se lahko prilagodi na nočne ali manj obremenjene časovne bloke, ko so stroški omrežnine nižji.
Prav zato postaja pri ogrevanju s toplotno črpalko vse pomembnejše aktivno upravljanje porabe. S primerno nastavitvijo ogrevalne krivulje, časovno regulacijo temperature in izogibanjem visokim konicam porabe v najdražjih delih dneva lahko uporabniki pomembno omejijo vpliv omrežnine na končni strošek ogrevanja. Čez dan, ko je hiša pogosto prazna in je omrežnina najvišja, je smiselno delovanje toplotne črpalke nekoliko umiriti, večji del ogrevanja pa prestaviti v cenejša časovna obdobja.
Kako cene elektrike vplivajo na stroške ogrevanja?
Gospodinjstva, ki se ogrevajo na elektriko, bodo zaradi dviga cen elektrike in novega sistema obračuna omrežnine še posebej prizadeta. Najbolj so v skrbeh tisti, ki ogrevajo z električnimi radiatorji, električnimi pečmi ali IR paneli. Nekoliko manj so prizadeti uporabniki toplotnih črpalk, ki ogrevajo z učinkovitejšimi toplotnimi črpalkami (COP nad 3,5).
Poglejmo informativni izračun za gospodinjstvo, kjer toplotna črpalka ogreva objekt velikosti 150 m2 in sanitarno vodo. Takšno gospodinjstvo bi poleg predvidene porabe 4.000 kWh električne energije porabilo dodatnih 4.000 kWh za ogrevanje prostorov, kar skupno znese približno 8.000 kWh letno.
Po cenah, ki jih dobavitelji ponujajo na trgu (upoštevali smo redni cenik ponudnika Gen-I), je letni strošek električne energije skupaj z vsemi dajatvami 1.840 evrov (poraba gospodinjstva + ogrevanje). Polovica tega zneska bi bil strošek za ogrevanje, torej 920 evrov.
Kako lahko sami vplivamo na strošek za elektriko?
Po ponovni vzpostavitvi trga z 1. marcem bo treba ponovno spremljati cene ponudnikov in si zagotoviti čim ugodnejšo ceno električne energije.
Druga rešitev je varčevanje z energijo. Spoznanje o pomembnosti učinkovite rabe električne energije in drugih energentov je med potrošniki vse bolj prisotno. S smotrno uporabo električne energije lahko veliko prihranimo.
Na primer, dvotarifno merjenje električne energije in s tem povezana časovna usklajenost pri uporabi gospodinjskih aparatov sta trenutno med najbolj smiselnimi ukrepi. Za delovanje večjih porabnikov, kot so pralni in sušilni stroj, pomivalni stroj in podobno, je treba izbrati večerni čas, ko je tudi cena omrežnine najnižja.
Tudi z ogrevanjem privarčujemo. Če želeno temperaturo v prostoru znižamo iz 23 °C na še vedno udobnih 20 °C, lahko prihranimo tudi do 20 % energije.
Kako bo v prihodnje s samooskrbo z električno energijo?
Najugodnejša rešitev za gospodinjstva, da postanejo čim bolj neodvisna od pretresov na energetskih trgih, je investicija v sončno elektrarno v kombinaciji s hranilnikom električne energije. Pravilno dimenzionirana in upravljana sončna elektrarna z baterijskim hranilnikom lahko prihrani večino stroškov za elektriko.
Subvencije za sončne elektrarne, ki jih je država s pomočjo Eko sklada v preteklosti namenjala investitorjem v samooskrbo z električno energijo, s ciljem zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov, je spomladi prevzel Borzen. Pogoji za pridobitev subvencij so dosegljivi na njihovi spletni strani.
Subvencija za sončno elektrarno je trenutno zelo visoka, če se odločimo tudi za baterijski hranilnik. V tem primeru znaša 675 evrov na kilovat inštalirane moči sončne elektrarne.
V skladu z Uredbo o samoskrbi z električno energijo iz OVE lastniki sončnih elektrarn po novem plačujejo omrežnino za vso prejeto električno energijo iz omrežja. Stroškov omrežnine jim ni treba plačati le za porabljeno energijo iz lastne sončne elektrarne.
Kakšne so bile cene elektrike po Evropi v lanskem letu?
V spodnji primerjavi so prikazane končne cene električne energije za gospodinjske odjemalce v državah Evropske unije, ki vključujejo dobavo elektrike, omrežnino ter vse davke in prispevke.
Podatki za leto 2025 kažejo, da najvišje cene elektrike v EU še naprej beležijo Nemčija, Belgija in Danska, kjer končna cena za gospodinjstva presega 0,35 €/kWh. Na drugi strani so najnižje cene znotraj EU v državah, kot so Madžarska, Malta in Bolgarija, kjer cena elektrike ostaja občutno nižja od povprečja Unije.
V Sloveniji je bila cena električne energije v letu 2025 specifična zaradi prehoda iz obdobja regulacije v tržno oblikovanje cen. Med letom so bile cene delno še regulirane, po deregulaciji pa so se zvišale. Realna povprečna cena za gospodinjstva se je po odpravi regulacije gibala okoli 0,20 €/kWh, vključno z vsemi dajatvami, kar Slovenijo uvršča pod povprečje Evropske unije, vendar nad najcenejše države članice.
Primerjava povprečnih cen dobavljene elektrike za kilovatno uro v Evropskih državah v letu 2025
Končne cene električne energije za gospodinjstva v državah Evropske unije v letu 2025, z vključenimi vsemi dajatvami. Najvišje cene beležijo Nemčija, Belgija in Danska, medtem ko se Slovenija po odpravi regulacije uvršča pod povprečje EU s ceno okoli 0,20 €/kWh. Vir: Eurostat.
