Poraba elektrike Evropski uniji v zadnjih treh desetletjih ni bistveno narasla, bila je 25-odstotna, za naslednja tri desetletja pa je predvideno, da bo rast 75-odstotna, kar lahko vpliva na višanje cen elektrike. S ciljem razogljičenja ogrevanja, prometa in industrije vsi energetski sistemi predvidevajo dramatično povečanje povpraševanja po električni energiji ter umik fosilnih goriv. Večino naštetih panog bo treba elektrificirati, zato morajo biti naložbene spodbude v proizvodnjo elektrike veliko bolj izrazite.
V raziskovalni organizaciji Bruegel, ki se ukvarja z analizo gospodarstva v EU, so predvideli visoko stopnjo rasti povpraševanja po električni energiji. Do leta 2050 naj bi ta znašala 4900–6500 TWh (leta 2020 je znašala 2800 TWh), kar pomeni, da se bo poraba elektrike v naslednjih treh desetletjih 100-odstotno povečala.
S prehodom na toplotne črpalke povprečno gospodinjstvo namesto 4000–5000 kWh porabi 10.000–11.000. Ker pa toplotne črpalke,ne glede na vir toplote, ki ga prestrezajo, spadajo v skupino ogrevalnih sistemov z optimalno bilanco CO2 in večino energije pridobijo iz okolja, ni težko predvideti, da se rast toplotnih črpalk nikakor ne bo ustavila. Posebno, če bo poskrbljeno za stabilne cene električne energije.
Evropska reforma cen električne energije
Evropski parlament z novimi reformnimi predlogi v 2023 zaradi višanja cen električne energije v EU državljane postavlja v središče oblikovanja trga z električno energijo. Cilj reforme so dostopne cene za mala podjetja in gospodinjstva, pravica do souporabe energije ter zaščita pred skokovitimi cenami električne energije.
Odbor za energijo je v Evropskem parlamentu v julija 2023 podprl reformo trga z električno energijo, da trg postane stabilnejši, cenovno dostopnejši, predvsem pa trajnosten s poudarkom proizvodnje električne energije iz OVE. Nastal je osnutek zakonodaje, ki spodbuja nove oblike pogodb in dolgoročne sporazume o nabavi električne energije, vezano na spodbujanje naložb v energijo. Hkrati je poudarjena dodatna zaščita vseh tistih odjemalcev, ki spadajo v skupino ranljivih gospodinjstev. Izvajanje prekinitev oskrbe z električno energijo vnaj ne bi bilo več dovoljeno.
Reformo trga z električno energijo je podprla večina poslancev Evropskega parlamenta iz Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, za dokončno odločitev je odgovoren celoten parlament. Odbor se zavzema za večjo prožnost, prilagoditve električnih omrežij (brez zanašanja na fosilna goriva) in prožnost na strani povpraševanja, z uporabo domačih baterijskih sistemov. To lahko pomaga uravnotežiti električno omrežje, zmanjšati nihanja cen električne energije in odjemalcem omogoči, da porabo električne energije prilagodijo,glede na potrebe in cene.
Novi predlog reform temelji na prijaznejšem trgu z električno energijo, dolgoročno stabilnih cenah ter ublažitvi vpliva nenadnih cenovnih šokov, kar je za nadaljnji razvoj trga obnovljivih virov z dovolj jasnimi cenovnimi usmeritvami za nove investitorje več kot potrebno.
Kdo bo zaščitil odjemalce pred višanjem cen elektrike ter kako
Evropski poslanci so v predlogu reforme navedli, da bodo potrošniki morali imeti pravico do pogodb s fiksno ceno električne energije in hkrati pravico do pogodb z dinamičnimi cenami električne energije.
Ob sklepanju dogovora s ponudnikom električne energije bo odjemalcu morala biti zagotovljena pravica do informacij o vseh razpoložljivih možnostih dogovora, kar bi dobaviteljem med drugim prepovedalo možnost enostranskega spreminjanja pogodbenih pogojev. Hkrati bodo države EU zavezane, da v primeru ranljivih skupin odjemalcev dobaviteljem prepovejo prekinitev oskrbe ter jim preprečijo, da bi ti od odjemalcev zahtevali uporabo predplačilnih sistemov.
Nujnost spodbujanja naložb za proizvodne vire z elektriko
Odbor za energijo med drugim podpira širšo uporabo pogodb (CFD), ki služijo za spodbujanje naložb v električno energijo. Pri pogodbah CFD javni organ proizvajalcu energije izplača nadomestilo, če tržne cene strmo padejo, ter od njega pobira plačila, če so cene električne energije previsoke. Ta sistem naj bi izboljšal konkurenčnost podjetij, ki bodo zainteresirana za čistejšo energijo po konkurenčnih in stabilnih cenah.
Predviden skupni evropski naložbeni okvir OVE
Evropska komisija ima nalogo, da do konca leta 2024 na trgu vzpostavi skupni evropski naložbeni okvir SNEE (Common European Investment Framework). Namen je spodbujanje naložb v energetsko učinkovitost in obnovljive vire. Trg naj bi deloval tako, da bo zagotavljal finančno podporo za projekte, ki bodo prispevali k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov in prehodu na čisto energijo.
Globalno povpraševanje po električni energiji
Leta 2021 je bilo globalno porabljenih okrog 25,3 petavatnih ur električne energije. V primerjavi z letom 1980 se je neto poraba električne energije potrojila (podatek o neto porabi električne energije izhaja iz neto proizvodnje električne energije + uvoz električne energije – izvoz elektrike in – izgube pri transportu po elektroenergetskih omrežjih).
Leta 2021 je Kitajska s porabo okrog 7806 teravatnih ur na prvem mestu med največjimi porabnicami na svetu. Drugi največji porabnik so ZDA, sledita Indija in Rusija. Nemčija je s količino 512 teravatnih ur na devetem mestu. (Vir https://de.statista.com/).
Proizvodnja električne energije v EU
Na ravni posameznih energentov je v letu 2021 k proizvodnji električne energije v EU največ prispevala jedrska energija s 731 TWh. Sledijo zemeljski plin s 550 TWh, veter s 386 TWh, hidroelektrarne s 370 TWh, lignit z 227 TWh, drugi bitumenski premogi s 193 TWh in sončne elektrarne s 163 TWh električne energije.
Cene električne energije v Evropi
Povprečna maloprodajna cena elektrike v Evropi je v začetku leta 2023 znašala 30,9 centa za kilovatno uro.
Najvišje cene za zasebna gospodinjstva v Evropi so bile leta 2022 plačane na Danskem (61 centov na kWh), najnižje pa na Madžarskem (10 centov). C Sloveniji je cena elektrike trenutno regulirana in znaša 18 centov na kWh. Najbolj se je električna energija v EU podražila v Romuniji [112 %], največje znižanje pa je bilo zabeleženo na Malti [-4 %]. Cene električne energije za evropske komercialne in industrijske odjemalce so bile leta 2022 najvišje v Romuniji (35,7 centa na kWh), najnižje pa na Finskem (11,5 centa). V začetku avgusta so v Nemčiji padle na novo najnižjo raven. V povprečju novi odjemalci po državi plačajo le 28,4 centa, kar je le malo manj kot pred izbruhom energetske krize. Za primerjavo, osnovna dobava je še vedno zelo draga z 41,7 centa na kWh.
