Vsem je znano, da se temperatura ozračja povečuje zaradi toplogrednih emisij, v zadnjih sto letih se je ta povišala skoraj za stopinjo Celzija. Višja temperatura zraka topi arktični led, posledica povišanih CO2 emisij pa so nevarno zvišane gladine morij in oceanov.
Porast toplogrednih plinov v obdobju 1990-2018. Vir: Svetovna meteoroška organizacija (WMO)
Kaj je CO2 in kdaj je nevaren?
Glavni krivec je večanje CO2 v ozračju, ki ga je zaradi izpustov termoelektrarn in prometa čedalje več. Intenzivnost izpuščenih emisij CO2, kot jih poznamo sedaj, lahko prinese težko obvladljive posledice, gladina morij se lahko do konca stoletja dvigne celo za 80 cm.
Ogljikov dioksid je nestrupen brezbarven plin, sestavljen iz enega ogljikovega in dveh kisikovih atomov. Če ga ohladimo pod -78°C se strdi v suhi led, nad to temperaturo pa izpari. V naravi ga rastline zajemajo med fotosintezo, v kombinaciji z vodo in sončno svetlobo pa nato tvorijo sladkorje in kisik. CO2 dovajajo v rastlinjake, da dosežejo do 50% hitrejšo rast, v industriji pa CO2 v plinasti in trdni obliki uporabljajo za hlajenje, dodajajo v pijače z mehurčki, v vrečkah s pečenim krompirčkom pa preprečuje plesnenje. V razpršilcih služi kot nevtralen potisni plin. CO2 je uporaben tudi za gasilne aparate. Suhi led vržen v vročo vodo pa ustvari težko belo hladno vodno paro, ki jo uporabljajo za odrske in filmske potrebe.
Plin ni problematičen, če koncentracija ne prekorači določene meje. Ker je težji od zraka, je potrebno ob napravah, iz katerih bi lahko iztekal ta plin, namestiti alarmna tipala v poglobljenih delih, v katerih bi se zbiral in iz njih izrival kisik. Takšna mešanica je že v nižjih koncentracijah CO2 v zraku lahko življenjsko nevarna. Plin absorbira toplotno sevanje v infrardečem območju, to lastnost pa uporabljajo proizvajalci merilnih instrumentov, ki so namenjeni merjenju količine tega plina v zraku.
Svetovna meteorološka organizacija je konec leta 2019 poročala, da so toplogredni plini ponovno prekoračili sprejemljive vrednosti.
Pojav tople grede in vplivi CO2 na okolje
Pojav tople grede bi bil enak na vseh planetih z zadostno gravitacijo in kakršnokoli atmosfero, saj takšna kombinacija omogoča, da ima površina planeta bolj enakomerno temperaturo, kot če atmosfere nebi bilo. Zemeljska atmosfera že milijone let deluje kot topla greda in omogoča razvoj življenja. Vendar je narava uspela ohranjati potrebno ravnotežje, temu pa smo prilagojeni ljudje in vsa živa narava planeta. Brez atmosfere bi bile razmere na Zemlji podobne kot na Luni, v senci – 249°C, na soncu pa 127°C.
CO2 emisije pri prevozih na potnika.
Zemeljska atmosfera deluje kot toplotni izolator in akumulator hkrati, ter zaradi svoje sestave in ravnotežja preprečuje pregrevanje in preveliko ohlajanje planeta.
V ozračju je stalno veliko vodne pare, ki ima tudi toplogredni učinek, vendar na njeno količino človek nima vpliva, saj je zaloga vode na planetu končna. Človek je z zgorevanjem fosilnih goriv v samo sto letih povečal količino CO2 v ozračju, posledica pa je dodatno pregrevanje Zemlje. Zaradi spremembe sestave tankega plinastega plašča okrog planeta, je CO2 povzročil za več kot 60% dodatnega toplogrednega učinka. Tudi zato je vpliv drugih toplogrednih plinov zanemarljiv, hkrati pa postane jasno, zakaj je borba za zmanjšanje izpustov ogljikovega dioksida tako pomembna.
Povezane vsebine
