Slovenija je v zadnjih letih naredila pomembne korake pri zmanjševanju rabe energije in fosilnih goriv, a kljub temu ostaja med državami, ki se bodo za dosego evropskih ciljev morale še posebej potruditi.
Evropska komisija je za leto 2030 postavila jasne cilje – 42,5 % obnovljivih virov v končni porabi energije in vsaj 55 % zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov. Podatki so nanašajo na statistike iz leta 2023. Kako se v tem kontekstu znajde Slovenija?
Kje smo napredovali?
Manjša končna poraba energije: v primerjavi z letom 2007 se je poraba zmanjšala za 14,6 %. Upad rabe fosilnih goriv: skupna poraba kurilnega olja in zemeljskega plina se je zmanjšala za več kot četrtino. Boljša učinkovitost transformacije: izkoristek pretvorbe energije presega 50 %, kar je najvišje po letu 2000. Manjši neto uvoz energije: v letu 2023 je bil 22,5 % nižji kot leta 2007. Zmanjšan izkop lignita: domača proizvodnja trdnih goriv je padla za skoraj 40 %.
Sončna elektrarna Prapretno (HSE, 2021). Največja sončna elektrarna v Sloveniji (3 MW), zgrajena na degradiranem območju nekdanjega odlagališča pepela Termoelektrarne Trbovlje, simbolizira prehod s premoga na v obnovljive vire. Vir: HSE
Kje zaostajamo?
Velika odvisnost od fosilnih goriv – ta še vedno predstavljajo okrog 66 % končne porabe energije. Težaven prehod na OVE: za nadomestitev fosilnih goriv bi bilo treba povečati zmogljivosti za 130–200 %. Majhen delež sončne energije: kljub rasti predstavlja le približno 5 % domače proizvodnje. Prometni sektor: več kot 93 % energije za promet še vedno izhaja iz fosilnih goriv. Omejena rast transformacije: količina energije za transformacijo se po letu 2008 ni bistveno povečala.
Slovenija je naredila pomembne korake: zmanjšala porabo energije, zmanjšala uvoz in dosegla boljši izkoristek transformacije. A kljub temu ostaja velik izziv – predvsem pri prometu, kjer prevladujejo fosilna goriva, ter pri doseganju ciljev za obnovljive vire. Danska in druge države dokazujejo, da so veliki deleži OVE dosegljivi, a zahtevajo ambiciozne politike in sistemske spremembe.
Ukrepi Slovenije za dosego ciljev EU
Slovenija se z aktualnim Nacionalnim energetskim in podnebnim načrtom (NEPN 2024) zavezuje k povečanju deleža obnovljivih virov (30–35 % do 2030), zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov za vsaj 35–45 % ter k večji energetski učinkovitosti. Med ključnimi ukrepi so pospešene investicije v sončne elektrarne, elektrifikacijo prometa (polnilna infrastruktura in vozila), razvoj učinkovitih sistemov daljinskega ogrevanja ter prenove stavb.
Ob tem Slovenija načrtuje nadgradnjo omrežja, vključitev vodika in pametnih rešitev ter spodbuja sodelovanje lokalnih skupnosti in javnosti. Namen vseh ukrepov je zmanjšati odvisnost od fosilnih goriv in se izogniti finančnim sankcijam EU zaradi nedoseganja ciljev.
Če Slovenija ciljev EU do leta 2030 ne bo dosegla, bodo sledile finančne posledice, kot so zmanjšanje kohezijskih sredstev ali obveznost nakupa manjkajočih kvot obnovljivih virov od drugih držav članic, kar bo dodatno obremenilo državni proračun.
