Kamini, kaminske in tudi lončene peči so dobrodošel in preprost sistem ogrevanja posebaj v prehodnih obdobjih (spomladi in jeseni), ko še ni potrebe po ogrevanju cele hiše. Hkrati so sodobni kamini in kaminske peči z visokim izkoristkom v nizkoenergijskih in pasivnih hišah zanesljiv edini vir toplote za ogrevanje. Pred vgradnjo in tudi po njej se investitorjem poraja veliko vprašanj, poiskali smo odgovore na nekaj najpogostejših, ki jih porajajo kamini in kaminske peči.
Kamini in kaminske peči se praviloma vgrajujejo v nove hiše, saj so pozimi pomembno varovalo, če zmanjka elektrike, posebno ob naravnih ujmah kot se je pred leti izkazalo ob žledu. Kamini lahko rešijo zagato, če ostanemo brez elektrike in nam osnovni ogrevalni sistem odpove. Foto Kamini Kočevar d.o.o.
Kam postaviti kamin, ali je pomembno mesto
Neprimernih mest za postavitev kamina ni, so samo slabša od idealnih, je pa od prostora odvisno, v kolikšni meri bomo lahko izkoristili toploto, ki jo bo kamin proizvajal in oddajal. Pomembno je, da kamin ni preveč oddaljen od dimnika, ki ne sme biti premajhen. Pri vgradnji v obostoječo hiši je treba izbiro kurišča prilagoditi obstoječemu dimniku (kar je lažje kot kurišču prilagoditi dimnik). Lažje je pri novi gradnji hiše, saj najprej izberemo kurišče kamina, temu pa prilagodimo presek dimne tuljave, višino dimnika in način dovoda zraka.
Toplozračni kamin na drva je najbolje postaviti na mesto, od koder bo mogoče z razvodom cevi voditi zrak po vseh prostorih. Navadno uporabimo horizontalni razvod, ki poteka vzporedno s stropom približno 2,30 metra od tal, kar omogoča najboljše razmere za širjenje toplega zraka po prostoru. Dovodne zračne rešetke vstavimo na notranje stene stavbe in usmerimo dovodni zrak proti zunanjim hladnejšim stenam, zračne rešetke za povratni vod zraka pa so spodaj, s čimer odstranimo sloj hladnega zraka pri tleh. Učinkovitost toplozračnega ogrevanja se zmanjšuje s povečanjem razdalje med kuriščem in ogrevanim prostorom. Zaradi ohlajanja zraka med prehodom skozi cevi je ogrevanje oddaljenih prostorov manj gospodarno.
Kamini posebno pri novogradnji igrajo pomembno vlogo z vidika varnosti in varčevanja ter so pomemben estetski element hiše. Foto: Kamini Kočevar d.o.o.
Kamini dopuščajo priključek na centralno ogrevanje
Toplovodni kamini na drva, priključeni na centralno ogrevanje, so dobra rešitev, da koristno uporabimo vso toploto, ki se med kurjenjem ustvari v kaminu. V notranjosti imajo ti kamini vgrajen kotel, po katerem kroži voda, ki toploto prejema neposredno od plamenov. Segreta voda gre iz kamina po ceveh v radiatorje ali talno gretje. V radiatorje gre lahko neposredno iz kamina, če imamo talno ogrevanje, pa mora iti skozi zalogovnik. Na ta način lahko ogrevamo vso hišo in tudi sanitarno vodo. Pred postavitvijo kamina morajo biti razpeljane vse cevi in postavljeni radiatorji oziroma položene cevi talnega gretja. Kamini in kaminske peči so povezljive z obstoječim sistemom centralnega ogrevanja, vendar tega naj pred vgradnjo pregleda strokovnjak, ki bo presodil, ali sistem izpolnjuje pogoje za priključitev, prav tako bo naredil načrt potrebnih prilagoditev. Poskrbeti je treba za primeren dimnik in dovod zraka, ter električni priključek za vodno črpalko, ki je običajno v kurilnici.
Toplovodni kamini na pelete. Toplovodni kamini o primerni ogrevanje pasivne hiše.
Ali toplovodni kamini lahko pregrevajo prostor?
Z ustrezno velikim zalogovnikom vode ne bo težav s pregrevanjem prostora, v katerem stoji toplovodni kamin. Zalogovnik tople vode lahko stoji neposredno ob kaminu, običajno pa je v kleti oziroma v kurilnici. Poleg tega sodobne kamine krmili elektronika, ki poskrbi, da tudi v primeru izpada elektrike ne pride do pregrevanja vode, čeprav takrat vodna črpalka ne deluje in torej ne poganja vode v sistemu – takrat se namreč samodejno vključi hlajenje z vodo, ob morebitnem pregrevanju pa varnostni mehanizem poskrbi, da se iz sistema spusti vroča voda.
Ta kamin, moči 7,5 kW, stoji v pasivni hiši. Povezan je s 1.250-litrskim zalogovnikom, iz katerega je speljan odjem po radiatorjih, kamin se polni s kolektorji.
Kamini Tulikivi. Plameni iz kurišča tega kamina naraščajo v zgornjo komoro, kjer se porazdelijo v stranske dimne cevi, kjer se toplotna energija absorbira. Ena do štiri ure kurjenja zadostujejo za 12 do 24 sevalne toplote.
Kamini niso vedno idealna rešitev. Rešitev je lahko toplovodna kaminska peč na pelete Biodom H2O kot nekakšen hibrid med kaminsko pečjo in kotlom na pelete, primerna tudi za ogrevanje stanovanj (in sanitarne vode) v blokih.
Kamini kot jih najpogosteje vgrajujemo ne pridejo v poštev, če iščemo posebne kaminske peči, kot je kaminska peč proizvajalca Lokaterm. Ta ima v notranjosti zornega dela vrtljive peči z močjo 6 kW posebno betonsko oblogo, ki akumulira toploto.
Ali so toplovodni kamini priporočljivi za kombiniranje z drugimi sistemi?
Možnosti, ki jih dopuščajo sodobni kamini, so praktično neomejene, izberemo pa najbolj optimalno glede na potrebe. Lahko so kamini priključeni na obstoječi radiatorski sistem ali talno gretje, ali jih kombiniramo z obstoječo plinsko ali kakšno drugo pečjo, sanitarno vodo pa lahko poleti ogrevajo s sončni kolektorji, toplotna črpalka ali z električnim grelnikom.
Pri izbiri sistema za ogrevanje prostorov in vode polovične rešitve niso priporočljive, smiselno ga je avtomatizirati. Ko bo denimo ogrevalni sistem zaradi prenizke temperature vode v hranilniku prenehal dobivati potrebno toploto od kamina, bo avtomatika preklopila na plinsko peč ali drugi ogrevalni sistem.
Kako se pri kaminih izogniti težavam z vlekom?
Za čim boljši vlek je pomembno, da je tuljava gladka, brez ovir, kot so zožena mesta, zamiki ali zapreke. Morebitne odklone je priporočljivo urediti čim bliže vrhu dimnika. Višji ko je dimnik, boljši bo vlek, najmanjša potrebna višina dimnika je štiri metre in pol, le pri večjih premerih je lahko meter krajši. Vsak kamin ali peč mora imeti samostojno dimno cev, najmanj meter nad slemenom strehe pa je treba postaviti vrh dimniške kape. Dimniška kapa z vetrno zaporo s profili v obliki kril olajša razširjanje dimnih plinov tudi pri močnem vodoravnem vetru. Iz istega razloga mora biti površina za izpust dima skozi dimniško kapo vedno dvakrat večja od preseka dimne tuljave.
Ali kamini zahtevajo posebno dimniško tuljavo?
Kamini praviloma za vgradnjo potrebujejo okrogle izolirane tuljave iz ognjevarnega materiala, ki so primernejše od tuljav z gladkimi stenami kvadratnega ali pravokotnega preseka. V teh morajo biti notranji vogali zaokroženi z radijem, ki ni manjši od dvajset milimetrov. Materiali, kot sta jeklena pocinkana pločevina in azbestni cement, niso primerni za tuljavo. Presek tuljave pri kaminih mora biti po vsej višini enak. Običajni premer tuljave je 20 centimetrov. Za večja kurišča mora biti premer večji, za kamine na pelete zadostuje tudi manjši, 10-centimetrski
Kamini in pravilen dovod zraka
Tako kaminske peči na drva kot pelete za pravilno zgorevanje nujno potrebujejo dovod svežega zraka. Optimalno je, da je na voljo približno 6 m³ zgorevalnega zraka na kilogram lesne biomase v kurišču oziroma 4 m³ zraka na 1 kW nazivne moči naprave. Pri uporabi podaljškov za povezavo z dimno tuljavo navpično nad kaminom je priporočljivo uporabiti čim krajše priključke z naklonom, ki naj bo manjši od 45 stopinj, najprimernejši je naklon 30 stopinj. Priključki naj bodo izvedeni z jeklenimi, z aluminijem prevlečenimi elementi, ki omogočajo pravilno vgradnjo in so odpornejši proti koroziji.
Kako izbrati moč pri kaminih?
Na splošno za kamine velja, da na 1 kW nominalne moči ogrevanja lahko ogrejemo najmanj 15–20 m² velik prostor v novem, dobro izoliranem objektu s tesnjenimi okni in vrati. Pri slabše izoliranih hišah s klasičnimi okni in vrati oziroma bomo z 1 kW ogreli 7–10 m². Za 150 kvadratnih metrov veliko hišo, na primer, ki je povprečno toplotno izolirana, potrebujemo toplovodni kamin z močjo 15 kW, za ogrevanje nizkoenergijske hiše pa že takšen z močjo 8 kW. Potrebna moč ogrevalne naprave je stvar energetskega izračuna, ki naj ga naredi strokovnjak. Pri izračunu je namreč treba med drugim upoštevati velikost prostora, toplotno izolacijo stavbe oziroma toplotne izgube, število uporabnikov, morebitne druge vire ogrevanja in podobno.
Kamini imajo tudi pomanjkljivosti, kako preprečiti sajasto steklo
Kamini in kaminske peči povzročajo težave kot je umazano (črno) steklo, posebaj to velja za tiste s panoramskim steklom. Dimni plini v kaminih namreč kondenzirajo na razmeroma hladnem steklu in počrnijo notranjo površino. Kamini zahtevajo določena pravila kurjenja, če ne želimo preglavic: drva morajo biti suha, vedno jih naložimo čisto zadaj in križem, nikoli z odžagano stranjo proti steklu, kajti na tej strani iz njega izhaja največ lesnega plina. Dobro zasnovana kurišča sodobjejših kaminov preprečijo počrnitev stekla z dovajanjem predogretega zraka za zgorevanje, ki je speljan na zgornji rob stekla (sekundarni zrak). Ta sistem deluje le, če sočasno zelo ali popolnoma pripremo primarni zrak. Odprt naj bo samo med začetkom kurjenja, dokler drva ne zagorijo.
Vsa morebitna dodatna vprašanja o kaminih in kaminskih pečeh napišite v spodnji kontaktni obrazec, kjer vam bomo poskušali odgovoriti v najkrajšem času.
Želite več informacij?
"*" indicates required fields