V Sloveniji smo po statistikah v okviru pametnih mest precej v zaostanku. Leta 2015 je bilo mesto Maribor razglašeno za prvo pametno mesto v Sloveniji, ki pa ga težko primerjamo z večjimi, urbaniziranimi mesti drugje po svetu. Danes kar 55% svetovnega prebivalstva živi v mestih. Hitrost priseljevanja je tako velika, da bo do leta 2050 v mestih živelo kar 70% vseh ljudi na planetu, pokrila pa bodo 2% vsega kopna. Vpliv mestnega prebivalca na okolje je manjši, kot tistega, ki živi razpršeno, na deželi. V mestih je poraba vseh dobrin visoka, zato 100 največjih svetovnih metropol »pridela« kar 25% svetovnega BDP. Mesta so tudi velik porabnik energije in hrane, zato so visoko na seznamu ukrepov, s katerimi lahko zmanjšamo škodljive emisije.
 

Pametna mesta

Pametna mesta – ključ do čistega okolja, višje kakovosti bivanja in nižjih stroškov upravljanja

V mestih je večanje uporabe obnovljivih energij enostavnejše, prav tako višanje učinkovitosti vseh energetskih sistemov, pa tudi na področju ohranjanja demokracije veljajo za enega najpomembnejših vzvodov v sodobnem svetu. Mesto svojim prebivalcem daje zaščito in omogoča visoko bivalno udobje ter lahek dostop do izobraževanja, zdravstva, do vode in hrane.

Pametno mesto je torej varčno mesto, kjer za neko dejavnost porabimo najmanj energije in sredstev, pri tem pa občutno ne zmanjšamo udobja ali varnosti prebivalca. Pametnih mest pa sploh nebi potrebovali, če bi imeli na razpolago virov za vsaj še tri take planete ter nobenih problemov s klimatskimi spremembami. 

Koncept pametnega mesta temelji na okoljevarstvu, napredni informacijski tehnologiji, čistejši mobilnosti, trajnostni ekonomiji in predvsem izboljšani kakovosti življenja meščanov. Takšna mesta so opremljena z infrastrukturo, ki jim na vsakem koraku zagotavlja podatke o porabi energije, vode, kakovosti zraka, ter ravnanja z odpadki. Ker je čistejše okolje v mestih tesno povezano z izboljšanjem zdravja občanov, ni dileme zakaj se izplača vlagati v vso to sodobno infrastrukturo. Razen tega pa pametna energija in ekonomija, ob hkratnem povečanju izkoristka surovin, predstavljata tudi najotipljivejše kazalce proti globalnemu segrevanju.

 

Onesnaženost mest po koroni 2020

V mestih je onesnažen zrak pogosto krivec za razvoj številnih bolezni. Letno ta, po ocenah poročila Global Burden of Disease, terja smrt več kot 5,5 milijona ljudi po svetu. Ker je letos zaradi pandemije koronavirusa svet začasno obstal, smo bili deležni vidnejšega zmanjšanja onesnaževanja, vendar se je stopnja onesnaženosti zraka v velikih evropskih mestih hitro vrnila na ravni pred pandemijo.

Po izsledkih Centra za raziskave energije in čistega zraka (CREA), so v mnogih evropskih mestih znova zaznali povečanje ravni škodljivega dušikovega dioksida (NO2). V Evropi naj bi raziskava pokazala, da so, zaradi karantene med pandemijo  in manj onesnaženega zraka, zabeležili 11.000 manj smrtnih primerov. V študijo so vključili vsa večja evropska mesta. V 27 evropskih mestih so med strogimi preventivnimi ukrepi za preprečevanje širjenja novega koronavirusa, v primerjavi s povprečnimi ravnmi tega onesnaževalca v istem obdobju 2017 in 2019, zaznali občutno zmanjšanje NO2.

Tudi v Sloveniji smo, v času strogih ukrepov za preprečevanje širjenja korona virusa, od sredine marca do sredine maja,  dihali precej boljši zrak. Izmerjene ravni NOx in NO2 so bile skoraj za polovico nižje od povprečnih. Po koroni so se ravni dušikovega dioksida v Ljubljani, v primerjavi z najčistejšim obdobjem v času strogih ukrepov, povečale za 43 odstotkov.

Dušikov dioksid je strupen plin, ki lahko povzroča številne respiratorne težave, posebno pri ljudeh z astmo. Francoska študija je podala izsledke o preseganju dovoljenih ravni onesnaženja z NO2 v Parizu, ta pa naj bi bil letno povzročitelj za 4.300 smrti in 1.300 novih primerov astme pri otrocih.

pametna mesta shranjevanje koles

Sodobne shrambe za mestna kolesa in prevoz brez bencina

Kako napredni smo v slovenskih mestih

V Sloveniji vidnejše premike dosegamo predvsem v tehnologijah za upravljanje energetskih omrežij (Flex4Grid, SUMO), ter mobilnosti. Beležimo porast električnih avtomobilov in napredujemo s sistemi deljenja vozil, ki tudi v Sloveniji narekujejo nove smernice dojemanja osebnega prevoza (Ljubljanska mreža souporabe koles Bicikelj in najem vseh vrst vozil podjetja Avantcar). Kakšen bo slovenski avtomobilski vozni park čez nekaj let, je težko napovedati. Veliko si obetamo z razvojem električne mobilnosti.

Kot kaže bo ta počasnejša od želene, saj je Eko sklad v 2020 zmanjšal finančne spodbude za nakup električni avto, za nakup priključnih hibridnih pa jih odpravil. Poleg tega načrtovana sprememba zakona o davku na motorna vozila predvideva izdatnejše obdavčenje električnih avtomobilov.

 

Razvoj snovne predelave odpadkov

Tudi vse več organizacij razume odpadke kot surovine z novim potencialom. Nedavno je v slovenskem podjetje KRMC Technologicals Systems nastal novi model, kako odpadke, brez strupenih izpustov, predelati v dizelsko gorivo. Podjetje je izdelalo edinstveno napravo za predelavo komunalnih odpadkov v dizelsko gorivo, ki deluje s procesom katalitične depolimerizacije. Poraba energije v procesu je nizka, med stranskimi produkti pa ni strupenih plinov. V napravi je mogoče predelovati les, biološke odpadke, obleke, tkanine, plenice, vosek, olje in seveda plastiko. Med seboj se odpadki lahko tudi pomešajo, iz tone takih odpadkov pa lahko dobimo 450 do 500 litrov dizla.

 pasica aplikacija

Učinkovitejši promet niso samo izpusti

Pametna infrastruktura nedvomno predstavlja osrčje mest prihodnosti. Ravno tehnologija (ob spremembi načina razmišljanja) pomeni ključen preskok v učinkovitosti mesta za boljše življenje prebivalcev, ki ga pogosto poganjajo podatki iz ozadja. V zadnjih letih se po Evropi v mestih pojavljajo nove merilne tehnologije, ki podatke oddajajo preko mobilnega omrežja. Na primer v Angliji so z ustreznimi senzorji opremili golobe, ki pomagajo pri spremljanju kakovosti zraka v realnem času. Mnoga pametna mesta, na podlagi analiz podatkov v realnem času, krmilijo semaforje in omilijo zastoje ob prometnih konicah ter imajo s poenostavljenim spletnim plačilom parkirnine, neposredno iz vozila, uveden sistem pametnega parkiranja.

 


 Izobraževalni online program Menedžment pametnih mest, DOBA FAKULTETA, Maribor

Študij na DOBA Fakulteti vam v 2020 omogoča edini mednarodno akreditiran online študij v Sloveniji.

Če danes tudi vi v vašem mestu vidite priložnosti za razvoj kakovosti življenja in želite spoznati področje pametnih mest, se lahko pridružite četrti generaciji študentov programa Menedžment pametnih mest, kjer boste sistemsko povezovali strateško vodenje, napredne tehnologije, upravljanje inoviranja, trajnosti razvoj ter komuniciranje in participacijo. Kompetentni boste za vodenje kompleksnih projektov za razvoj pametnih mest s strokovnjaki iz različnih področij. Študij poteka online, občasno se organizirajo študijske ekskurzije z ogledom dobrih praks pametnih mest. Posebno dodano vrednost prinašajo projekti, ki jih študenti Menedžmenta pametnih mest pripravljajo kot odziv na različne izzive iz svojega delovnega okolja ali širše v regiji, državi, svetu. Mobilni crowdsending, razvoj IOT naprave za merjenje kakovosti zraka, razvoj biodiverzitete v urbanih okoljih z zelenimi strehami, predelava odpadne plastike za izgradnjo pohodnih in voznih površin, reševanje poplavne ogroženosti z IT rešitvami, razvoj programske opreme za e-razsvetljavo, razvoj aplikacije za varčevanje z energijo, je le nekaj zanimivih rešitev tega študijskega programa.
Informativno prijavo izpolnite na www.fakulteta.doba.si.


Pametna mesta - primeri projektov nekaterih mest:


Pametna mesta dunaj

Dunaj, Srednja Evropa - Iniciativa Smart City Wien

Ta projekt se orientira na dolgoročno ukinitev škodljivih izpustov (CO2, toplogredni plini), povečanje uporabe obnovljivih virov, zmanjšanje individualnih prevozov (povečanje javnega prevoza), zbiranje in dvojno filtriranje odpadne vode, 250 električnih taksijev, ter strešne vrtove s fotovoltaičnim senčenjem.


Pametna mesta Gradec

Gradec, Srednja Evropa - koncept Smart City Graz

Na mesto Gradec, locirano v kotlini, zelo močno vplivajo podnebne spremembe ter prenaseljenost. Tako kot vsa ostala mesta, ima tudi Gradec koncept Smart City Graz. Temelji na zmanjšanju izpustov škodljivih snovi, izboljšanju kakovosti prsti, vode ter biodiverzitete, najnaprednejših, okolju prijaznih gradbenih materialih, ekoloških in prometnih rešitvah.


Pametna mesta singapur

Singapur, Jugovzhodna Azija, projekt Smart Nation

Singapurska vlada je za kvaliteto vsakdanjega življenja uvedla projekt Smart Nation, ki izstopa po urejenosti prometa, storitvah javne uprave, ter dostopa do zdravstvenih storitev. Poskrbljeno je za starostnike, omogočeno jim je samostojnejše življenje, bolniki se lahko z zdravniki posvetujejo preko video povezav, omogočene so jim aplikacije za dostop do zdravniških datotek, potnikom pa aplikacije za hiter dostop do podatkov o razpoložljivosti mestnega prevoza.


Pametna mesta barcelona

Barcelona, Južna Evropa - načrt Barcelona Digital City

Barcelona velja za eno najbolj naprednih mest na svetu. Leta 2016 so zasnovali načrt Barcelona Digital City plan 2017 – 2020, v katerem je začrtana pot do tehnološko napredne družbe. Načrt je razdeljen v tri sklope: digitalna transformacija, digitalna inovacija in digitalno opolnomočenje. Barcelona je opremljena z zelo naprednimi tehnologijami, ki so zmanjšale stroške ter izboljšale kakovost življenja. Nekateri programi: 500 kilometrov optične povezave (povsod povezava Wi-Fi), spremljanje porabe energije, spremljanje odvoza gospodinjskih odpadkov, uporabe električnih avtomobilov, souporaba koles, mestni avtobusi s postajami za stalno spremljanje avtobusnega prometa, senzorji v cestiščih, ki sporočajo o razpoložljivosti prostih parkirnih mest, javna razsvetljava opremljena z LED žarnicami, senzorji v javni razsvetljavi, ter zbiranje podatkov o kakovosti zraka.


Pametna mesta kopenhagen

Kopenhagen, Severna Evropa, napredni laboratoriji za stalni razvoj pametnega mesta

Mesto, ki se je spopadalo z različnimi resnimi težavami, preobremenjene prometne infrastrukture, demografske raznolikosti prebivalstva, ter stalnih poplav, je težave rešilo s pomočjo koncepta pametnega mesta, ki sloni na laboratorijih za praktično preizkušanje tehnoloških rešitev pametnih mest. Zraven tega še imajo vpeljanih več mobilnih aplikacij, ki omogočajo izboljšanje kakovosti življenja v mestu. Mesto ima tri laboratorije: Street Lab (preizkušanje rešitev s področij pametnega parkiranja, ravnanja z odpadki, kakovosti zraka, mobilnosti, ter digitalnih storitev za meščane), EnergyBlock (sklop zgradb, v katerih preizkušajo rešitve veriženja blokov, ter decentraliziranja), Underbroen (zbirališče ljudi, ki iščejo rešitve za pametna mesta).



New York je zelen?

Zanimivo, da je New York eno najbolj okolju prijaznih mest na svetu, zagotovo pa najbolj »zeleno« v ZDA. Ima najnižjo porabo energije na prebivalca med vsemi v Ameriki. Mesto sicer proizvede gore odpadkov, vendar je količina računano na prebivalca, zelo majhna. Javni potniški promet je skoraj stoodstotno izkoriščen, zato ima prebivalec ožjega mestnega središča spet rekorden rezultat v smislu prepotovanih kilometrov z javnimi prevoznimi sredstvi. Zaradi gneče na cestah ni prostora za dodatna vozila, zato večina prebivalcev sploh nima svojega avtomobila, 55 % gospodinjstev v mestu je brez avta, v ožjem centru ga nima 77% gospodinjstev. Za primerjavo, v južni Dakoti ima 16% gospodinjstev 5 ali več avtomobilov.

Preselitev posameznika iz prenatrpanega mesta na deželo, je na prvi pogled okolju prijazno dejanje, saj se sedaj nahaja v zelenju, zrak je čist, ptički pojejo. V resnici se je zgodilo nekaj čisto drugega, saj preselitev na deželo pomeni preselitev v avto, ker brez tega ne prideš nikamor.

pametna mesta new york

Centralni del New Yorka spada med najbolj okolju prijazna mesta na svetu zaradi majhne porabe energije na prebivalca

Skoraj pametno mesto

Skrivnost okolju prijaznega obnašanja prebivalcev New Yorka je gostota poseljenosti, ki prebivalce prisili v tak način življenja in povzroči še vrsto drugih učinkov. Gostota povečuje cene stanovanj in najemnin, zato ljudje živijo v majhnih stanovanjih, ki porabijo manj energije na kvadratni meter in stanovalca. Zaradi krajših poti postane hoja pomembno prevozno sredstvo, ki ima najvišji izkoristek med načini gibanja človeka skozi prostor.

V zgodovini arhitekture in načrtovanja mest se je več uporabnih novosti pojavilo naključno, tiste načrtovane pa se niso vedno dobro obnesle. Zato okoljska prijaznost prebivalcev New Yorka ni posledica načrtovanja ampak spleta okoliščin. Ker je mesto nastalo na otoku obkroženem z morjem, je majhen prostor prisilil ljudi v kompaktno gradnjo v višino. Hongkong in Singapur sta v podobnem položaju, zato so dobri okoljski učinki teh mest primerljivi. Mesta, ki imajo prostor za širjenje v okolico, pa so pokrila ogromne površine. Takšna mesta so večinoma prijetno ozelenjena s parki in drevoredi, v resnici pa so okoljsko izjemno »nezelena«. To je posledica povečanih stroškov zaradi velikih razdalj, med drugim sta dražja kanalizacija in odvoz smeti, da o številu prevoženih kilometrov v osebnem avtomobilu na prebivalca sploh ne govorimo. 

pametna mesta zelena fasada

Pametna mesta je ozelenjena, stavbe izolirane, stene pa s fotovoltaiko

Ključ so povezave

V pametnem mestu je povezanost prva zapoved, vse in vsakdo je povezan z vsem drugim. Tudi v vesolju in v našem okolju je enako, vsak mikrob ali kit sta povezana v univerzalen sistem, ki mu pravimo narava. Človeški možgani so majhna povezana in še vedno skrivnostna enota, v kateri z milisekundno hitrostjo preskakujejo misli, želje ali ideje. To lahko primerjamo tudi s sorodstvenimi, prijateljskimi in družbenimi povezavami, na tem temelji tudi mrežni marketing, ko vam poskuša sorodnik prodati 50 kil pralnega praška, ki ga je sam moral prej plačati. V podoben sistem se je razvilo internetno omrežje, ki omogoča skoraj vse, od igranja do trgovanja in bliskovito povezuje ljudi na najbolj oddaljenih točkah planeta. Drugi izraz za pametno mesto je povezano mesto.

Velika možnost prihrankov

Največje koristi za mesto in prebivalce se skrivajo v vseh vrstah odpadkov. Pri tem niso mišljene smeti ampak viški energije ali hrane na primer. Če vemo kje, kdaj in koliko toplotne energije potrebujemo, bomo v enem zamahu zmanjšali izgube, porabo kuriva in onesnaževanje okolja. Z zmanjšanjem količine odvržene hrane ohranimo vse vire na katerih je zrasla, predvsem pa milijone kubikov vode, ki je bila potrebna za pridobivanje. Samo s prilagajanjem semaforjev resničnim prometnim tokovom, za kar je vsa tehnika že dolgo na razpolago, lahko v mestu zmanjšamo onesnaženje, porabo goriva in časa voznikov, ki stojijo pred nepotrebnimi rdečimi lučmi.

Če hočemo da bodo mesta postala varčna, kljub temu pa bodo ostala prijetna, živahna, varna in zdrava pa potrebujemo predvsem znanje. Saj pametnega mesta ne bo brez pametnih načrtovalcev.

Vir: spletno gradivo DOBA Fakulteta Maribor


Podobni članki

 

Pametna mesta prihodnosti, vir: BKTV

Varčevanje toplotne energije

Toplotne črpalke cena, kako se investicija povrne v 2020?

Cena toplotne črpalke novemu investitorju, ki ga zanima zgolj cenik in ne ve veliko o delovanju toplotne črpalke, ne pomaga prav dosti. Če ta ogrevalni sistem primerja z drugimi, posebno s pomočjo spletnega iskanja, ga lahko na videz visoka cena toplotne črpalke zlahka...

Ogrevanje na sodoben način

Vseh sistemov ogrevanja ne moremo kar tako preklopiti na trenutno najugodnejši energent, zato je potrebno vedno izbrati grelnik z najvišjim izkoristkom, ne glede na to, kaj ga poganja, ali pa popolnoma preklopiti na...

Toplotna črpalka in sončna elektrarna, cena, donos 2020

Toplotna črpalka in sončna elektrarna nam zagotovljata finančno varnost na dolgi rok. Stroški električne energije in stroški ogrevanja za gospodinjstva predstavljajo veliko obremenitev. Toplotna črpalka nam letne...

Električno talno ogrevanje - cena in prednosti

Vse več ljudi se odloča, da bo prostore ogrevalo s talnim gretjem. Prednosti, ki jih prinaša ta vrsta ogrevanja, so številne. Mednje spadajo tudi nizki stroški investicije, ki so eden pomembnejših faktorjev, ko...

GRADNJA IN OBNOVE

Pravilna izvedba fasadnih sistemov - delavnica za izvajalce

V prostorih JUB Akademije je potekala strokovna delavnica na temo pravilne izvedbe fasadnih ovojev, ki jo je organiziralo Združenje za trajnostno gradnjo GBC Slovenija ob podpori MOP in Eko sklada. Namenjena je bila izvajalcem - fasaderjem, ki so poleg teoretičnih znanj pridobili tudi vrsto koristnih nasvetov za...

Pasivna hiša po treh desetletjih razvoja in cena

Veliko graditeljev, ki želijo zgraditi novi dom, nima predstave kako na bivanje in porabo energije v hiši vpliva vrsta gradnje. V podjetju Xella so nam pojasnili prednosti ima pasivna hiša, zakaj se...

Fasada - izolacija hiše malo drugače

Ko izoliramo fasado, poleg prihranka pri ogrevanju in prijetnega bivanja v hiši, želimo tudi osvežen videz hiše. Nekaj naredi že sveža barva fasade, pogosto pa je prenova fasadnega ovoja pametnejša rešitev.

Pluta rešitev za plesen, vlago in zatohlost

Zagotavljanje prijetnega in zdravega bivalnega okolja, trajnostna gradnja z uporabo  naravnih materialov, ki zagotavljajo  energetsko varčnost in dolgoročno varovanje okolja, so sodobni izzivi, ki si...

ELEKTRIČNA ENERGIJA

Potencial sončnih elektrarn - globalni solarni atlas

Svetovna banka (The World Bank Group), poleg vrste globalnih, regionalnih in državnih podatkovnih baz in zemljevidov finačno podpira tudi Globalni solarni atlas. Ta je del svetovne pobude ESMAP, za pospeševanje obnovljivih virov energije, biomase, malih hidro elektrarn, ter sončne elektrarne in...

Sončna elektrarna 11 kW - cena in donos 2020

Sončna elektrarna s ceno, ki se vsakodnevno znižuje, za široko rabo predstavlja eno bolj donosnih naložb. Cena sončne elektrarne je, glede na prihranke v celi življenjski dobi v primerjavi z donosom bančnih...

Gospodarna in varna naložba za kmete - sončna elektrarna

Naložba v lastno sončno elektrarno se splača vsem gospodinjstvom, ki na letni ravni porabijo približno 5000 kWh elektrike. S tega stališča je gospodarna in varna naložba tudi za kmete, ki je zaradi svoje...

»Samooskrba z električno energijo je ena mojih najboljših naložb«

Število malih sončnih elektrarn, vključenih v samooskrbo, zadnji dve leti v Sloveniji narašča. Leta 2018 smo jih postavili 1300 v skupni moči 13,1 MW, lani pa že 2482 v skupni moči 30,68 MW. Konec maja 2019 jo je...

Aktualne novice

Energetska sanacija stavb in učinkovitost dela

Združenje za trajnostno gradnjo GBC Slovenija je v sodelovanju s slovenskim Eko skladom tretji petek v septembru na lokaciji Superkema v Mariboru organiziralo strokovno srečanje za izvajalce zaključnih del v gradbeništvu. Delovno srečanje so tokrat posvetili trajnostnim vidikom in izboljšani učinkovitosti dela...

Navdihujoča slovenska praksa blaženja podnebnih sprememb ujeta na film

Ali ste vedeli, da tudi v Sloveniji delujejo pionirji iz energetsko intenzivnih sektorjev, ki so iznašli načine, s katerimi so znatno zmanjšali svoje izpuste toplogrednih plinov? V Umanoteri predstavljajo prvega izmed...

Nova spletna revija Varčujem z energijo september 2020

 V septembru je izšla nova spletna številka revije Varčujem z energijo (74).

 

JUPOL znova prejemnik priznanja Trusted Brand

Revija Reader's Digest Slovenija in Mladinska knjiga Založba sta tudi letos javnosti predstavili izsledke opravljene raziskave o zaupanju potrošnikov v blagovne...

Prezračevanje, klimatizacija

Samsung klima Wind-Free, nova še prijetnejša

Samsung klima prinaša na trg izboljšano hlajenje in v celoti nevtralizira škodljive snovi v zraku. Je neobičajne, trikotne oblike in uspe zagotoviti izjemno hlajenje in čist zrak v prostoru. Omogoča širši dovod in odvod zraka z večjim ventilatorjem, medtem ko ohranja kompakten zunanji profil za izboljšanje...

Evolucija lokalnega prezračevanja

Ste že bili v situaciji, ko ste vstopili v prostor in zaznali vonj po postanem? Vas je po večurnem delu v zaprtem prostoru bolela glava ali pa zaradi neprijetnih vonjav neradi pripravljate ribe ali cvrete? Ne bi...

Prezračevalna naprava je pomembna za kvaliteto bivanja

Eden pomembnih pogojev za kvaliteto bivanja je tudi čistost zraka v prostoru. Velikokrat se zgodi, da posamezniki v obnovo bivalnih prostorov vložijo veliko sredstev, vendar obnove ne izpeljejo do konca. Zelo hitro so...

Zidna plesen, slab zrak?

Prezračevalni sistemi so gotovo eden najučinkovitejših načinov v boju proti vlagi, ko stavbo napade zidna plesen in imamo posledično slab zrak v njej....

Varčevanje vode

Čistilna naprava - biološko čiščenje vode brez elektrike

Lastniki objektov, ki so zgolj občasno naseljeni ali samo v sezonski uporabi, se prej ali slej srečajo z izzivom čiščenja odpadnih voda. Ta je še toliko večji, če gre za lokacijo brez električne energije ali slabo obiskan počitniški objekt. Vendar so specialisti našli rešitev, ki se imenuje Biološka...

Vodni kamen in čista pitna voda

Vodni kamen se neprenehoma nabira na vodovodni napeljavi, ventilih, grelcih, pralnih in pomivalnih strojih, umivalnikih, koritih, pipah in njihovih mrežicah, tuših, kopalnih kadeh, sanitarni keramiki, wc kotličkih in...

Nasveti za zbiranje deževnice

Za namakanje vrtov zadostuje že enostavna in cenovno ugodna rešitev. Če imate velik vrt z večjo potrebo po vodi ali pa želite deževnico izkoristiti tudi v hiši, je priporočljiva vgradnja podzemne naprave (na...

Koliko vode porabimo za vsakdanje stvari?

 Gospodinjstva porabijo od 10 do 40 % vse načrpane vode, od tega večino za stroje in pranje. Vsak dan iztočimo za splakovanje okoli 150 do 500 l vode. Povprečna dnevna poraba vode: Američani 425 litrov,...

ZELENA MOBILNOST

Avto na plin - pospeševanje nizkoogljičnega prometa

Združenje za zemeljski in obnovljiv plin v prometu (NGVA Europe) je objavilo podatke o uporabi biometana v sektorju cestnega prometa v Evropi, ki kažejo, da je obnovljivi plin na voljo potrošnikom po Evropi ter v povprečju predstavlja 17 odstotkov vsega plina, ki se uporablja kot transportno gorivo.

Od 2030 samo še novi avto na elektriko ali hibrid

Stanje doma in okoli nas na področju električnega transporta za široko rabo kaže veliko bolj optimistično sliko, kot si predstavljajo mnogi kritiki. Poglejmo, kaj za električni avto drži, kaj ne drži, v...

Električna vozila - kaj pravi zdrava pamet

Z električnimi avtomobili se dogaja nekaj podobnega, kot z okoljskimi opozorili. Nasprotniki trdnih dejstev in opozoril okoljevarstvenikov so dolgo uporabljali vsa možna orožja, da bi negirali rastočo "nevarnost" -...

Kako se obnese električni avto v praksi?

Društvo za električna vozila Slovenije (DEVS) je zgleden znanilec elektro mobilnosti v Sloveniji. V neprofitnem društvu so že nekaj let uporabniki električnih avtomobilov, ki se jim prevozi na elektriko vsakodnevno...

Inštalacije

Regulacija talnega gretja Uponor Smatrix

Ko izbiramo ogrevalni sistem je regulacija talnega ogrevanja tako pri obnovah in novogradnjah ključna, če želimo z novim sistemom ogrevati maksimalno varčno in hkrati doseči maksimalno udobje bivanja. Večina ne ve, da se investicija za talno gretje hitreje povrne skozi nižje...

Cena talno gretje suhomontažni sistem

Cena za talno gretje ni najpomembnejši vidik pri adaptacijah starih zgradb, ker investitorji ob tem iščejo predvsem izboljšanje udobja, hitro vgradnjo ter maksimalne prihranke ogrevanja.

Pametna hiša

Pri gradnji objektov, pa naj bodo to poslovne ali stanovanjske zgradbe, prihaja do vse večjih sprememb. Že pri njihovi zasnovi in načrtovanju se natančno ve, kako se bodo ogrevale, ohlajale in...

Kako učinkovito je ogrevanje sanitarne vode v Sloveniji

Vse prevečkrat se javnost zavaja z premalo točnimi navedbami o učinkovitosti posameznih ogrevalnih sistemov. Zaradi česar uporabnik, preden zamenja ogrevalni sistem, recimo za ogrevanje...

IZKORISTI UGODNO PONUDBO

Kalkulator Oceni prihranek energije je novo priročno večnamensko spletno orodje, ki vam pojasni koliko prihranite s prehodom na novi energent, novi ogrevalni sistem, sončno elektrarno in električni avto.

Prodajo gradbenega materiala v aprilu rešuje spletna trgovina. Vendar, ker so storitve za izvedbo gradbenih del v poseljenih zgradbah od sredine marca zaustavljene, bodo gospodarske posledice...

Večina investitorjev se sprašuje ali je cena sončne elektrarne sprejemljiva za slovenski žep ter koliko prihranimo. Odgovore nam je pojasnil predstavnik podjetja Enertec, Peter Kumer, soustanovitelj blagovne znamke...

ponudniki toplotnih

S klikom na posamično podjetje dostopate do tehničnih karakteristik ponudnikov TOPLOTNIH ČRPALK zrak – voda

fotovoltaicne-elektrarne
Posodobljen akcijski načrt OVE za sončne elektrarne predvideva cca. 10% rast letno. Do leta 2020 naj bi dodatno inštalirali 161 MW sončnih elektrarn. S sprejetjem Uredbe o samooskrbi…
ogrevanje
Toplotne črpalke prestrezajo energijo zemlje, zraka ali vode. Ob primerjavi sistemov za toplotne črpalke lahko kljub višjim stroškom investicije…
pasivna-hisa
Za ogrevanje, hlajenje, pripravo tople vode, klimatizacijo in razsvetljavo v pasivni ali skoraj nič - energijski hiši potrebujejo tako malo energije…
Gradnja in obnove
DOBRA PRAKSA GRADNJA in OBNOVE
Do leta 2020 naj bi po evropskih smernicah, ki jim sledi tudi Slovenija, razvoj gradnje energijsko učinkovitih stavb dosegel nivo skoraj nič – energijske hiše.