Veliko graditeljev, ki želijo zgraditi novi dom, nima predstave kako na bivanje in porabo energije v hiši vpliva vrsta gradnje. V podjetju Xella so nam pojasnili prednosti ima pasivna hiša, zakaj se za takšnjo gradnjo odloči vedno več graditeljev, ter zakaj je pasivna hiša sinonim za udobje in skoraj ničelno porabo energije.
Pasivna hiša porabi manj kot 15 kWh m2 energije na leto. Fotografija: Xella d.o.o.
PASIVNO HIŠO GREJEJO NOTRANJI VIRI IN SONCE
Pasivna hiša nima toplotnih mostov, zahteva minimalno porabo energije, ki je v primerjavi s klasično grajenimi hišami tudi do 80% manjša. Pasivna hiša troši energijo sonca, pridobljeno skozi steklene površine ter notranje vire energije (od kuhanja, sušenja perila, tuširanja, likanja, dihanja,…).
Gradnja pasivne hiše – investicija za varno prihodnost
Pasivne hiše se od drugih razlikujejo po tem, da zasnova hiše zahteva malce več načrtovanja, gradnja in vgrajeni elementi pa so izvedeni po natančno predpisanih tehničnih merilih. Vendar to delo pred začetkom gradnje ni skrb lastnika, temveč izvajalcev in projektanta. Zaradi specifičnega načina konstrukcije in izbire materialov, je za pasivne hiše značilno, da sta aktivna sistema za ogrevanje in hlajenje nepotrebna, kljub temu pa je temperatura v hiši idealna čez vso leto. Pasivno hišo grejejo notranji viri in sonce, čist zrak pa zagotovlja rekuperacijski prezračevalni sistem.
Pasivni standard je koncept gradnje, katerega osnovni cilj je s pravilno konstruirano in zgrajeno stavbo zmanjšati njene toplotne izgube na minimum. Pasivna hiša zagotavlja visoko bivalno ugodje s čim manjšimi stroški bivanja ter minimalen negativen vpliv na okolje.
Pasivne hiše so preizkušena tehnologija gradnje
K razvoju pasivnih hiš je veliko prispeval inštitut Passivhaus iz Nemčije, hkrati pa tudi mnogi slovenski ponudniki hiš. Pasivne hiše se gradijo že trideset let, snovalci standarda Passivhaus so zastavili vizijo v ospredje postaviti človeka in čim bolj ugodne pogoje bivanja in šele nato energijsko učinkovitost objekta. Pasivno hišo lahko preprosto opišemo s pridevniki: nadpovprečno ugodna za bivanje in izredno varčna.
Število pasivnih hiš stalno raste
Ocene o številu pasivnih hiš so ob koncu leta 2008 znašale od 15.000 do 20.000 takih objektov. 2010 je število porastlo na 25.000 certificiranih pasivnih hiš v Evropi, večina od teh pasivnih hiš je bilo zgrajenih v nemško govorečih državah in Skandinaviji. Prva hiša, ki je bil zgrajena tako, da je ustrezala standardom Passivhaus, je bila zgrajena v Darmstadtu v Nemčiji leta 1990. Prva svetovno standardizirana pasivna montažna hiša je bila zgrajena na Irskem leta 2005 zgradilo jo je švedsko podjetje Scandinavian Homes, prvo certificirano pasivno hišo, telovadca Mitje Petkovšek, smo v Sloveniji dobili leta 2009.
Nihanje temperature ni prisotno
V pasivni hiši je temperatura stabilna in enaka v vseh prostorih. Osnovni ovoj hiše je dobro toplotno izoliran in zrakotesen, zato zunanji zidovi niso hladni, njihova površinska temperatura je enaka temperaturi zraka v prostoru. Zrak je zaradi sistema prisilnega prezračevanja vedno svež in popolnoma čist, temperatura pa se pasivni hiši tudi v primeru izklopa sistema prezračevanja zelo počasi spreminja, ca. 0,5 °C dnevno. V zimskem času se celo stabilizira pri 15 °C. Kratkotrajno odpiranje oken in vrat nima bistvenega vpliva na temperaturo v notranjosti hiše. Ko hišo spet zapremo, se temperatura zelo hitro vrne na ”normalno”.
Temperatura je zelo natančno vodena, zračna vlaga pa pozimi zelo nizka
Pasivna hiša nima radiatorjev ali talnega gretja
Pasivna hiša nima radiatorjev, niti talnega gretja. Za vzdrževanje želene temperature v pasivni hiši služijo: sistem prisilnega prezračevanja z vračanjem toplote odpadnega zraka (rekuperacija), energija sonca skozi steklene površine ter notranji viri energije (delovanje naprav in razne aktivnosti, npr. kuhanje). Klasično ogrevanje v pasivni hiši ni potrebno. Praviloma se na pasivne hiše vgradi sončna elektrarna, vgradnja kamina ni potrebna.
Pasivna Ytong hiša – enostavna in kompaktna enokapnica in porabi manj kot 15 kWh m2 energije na leto. Fotografija: Xella d.o.o.
Bivanje v pasivni hiši ima številne prednosti
Kot se je v preteklosti navajalo, da je pasivna hiša za bivanje manj ugodna in ima za stanovalce določene omejitve, to preprosto ne drži. Tudi okna lahko odpiramo, če želimo, vendar pa moramo vedeti, da s prepogostim naravnim zračenjem zmanjšamo prihranke energije. Sistem prisilnega prezračevanja (rekuperacije z vračanjem toplote odpadnega zraka) odlično poskrbi za prijeten svež zrak v notranjosti hiše, zato naravno prezračevanje ni potrebno. V pasivnem standardu je mogoče zgraditi praktično vse vrste stavb, od družinskih hiš, večstanovanjskih stavb, vrtcev, bolnic, poslovnih stavb. Tudi v Sloveniji jih zgradimo iz leta v leto več, saj pasivne hiše s subvencijami in krediti znatno podpira EKO sklad. Več o ceni pasivne hiše in financiranju sledi v nadaljevanju prispevka na sosednji strani.
Cena pasivne hiše v primerjavi s klasično hišo 2020
Cena pasivne hiše je višja, če primerjamo z drugimi tehnologijami gradnje. Tega večina novograditeljev, ki so v dilemi, ali izbrati pasivno, nizkoenergijsko ali klasično hišo, ne more spregledati. Pri pasivni hiši je nekoliko dražji načrt, celotna investicija pa je v povprečju višja le za 15-20%, vendar so prihranki zaradi zelo nizkih stroškov ogrevanja toliko višji. V podjetju Xella so izračunali, da se višja investicija pri pasivni hiši povrne nekje v 8 letih, kasneje pa je pasivna hiša cenejša.
Pasivne hiše niso običajne hiše
Da je hiša pasivna, mora biti zasnovana tako, da so temperaturni dobitki čim večji. Najpomembnejša je kompaktna oblika hiše. Bivalni prostori so orientirani v smeri J ali JV, hkrati je pomembna velikost in razporeditev stavbnega pohištva. Ključna je sama lokacija z velikostjo zemljišča, praviloma pa parcele ne sme senčiti vegetacija v okolici.
Pasivne hiše porabijo zelo malo energije za ogrevanje
Za enostavnejšo ponazoritev, so nam v podjetju Xella predstavili, kako malo energije pasivna hiša porabi za ogrevanje. Poraba energije manj kot 15 kWh na kvadratni meter stanovanjske površine v praksi pomeni, da bi lahko prostor, površine 10 m2, ogrevala že 100 W žarnica.
Ytong tipska hiša Unika spada v razred pasivnih hiš in za ogrevanje porabi do 15 kWhm2
Zasteklitve pasivne hiše
Zasteklitve pasivne hiše se morajo izvesti z Uw pod 0,8 W/(m2K), pri visokem faktorju prehoda celotnega sončnega sevanja (g≥ 50 % po DIN 67507), tako da so tudi pozimi možni neto dobitki toplote. Okenski okvirji pasivne hiše morajo zadostiti Uf-vrednosti po standardu DIN EN 10077 pod 0,8 W/(m2K). Zasteklitev pasivne hiše sploh ni nujno dražja, je pa res da okna potrebujejo senčenje.
Zrakotesnost in toplotna prehodnost pasivne hiše
Toplotna prehodnost gradbenih elementov pasivne hiše sme znašati max. 0,15 W/(m2K), pri enodružinski pasivni hiši se priporoča pod 0,10 W/(m2K), izvedba mora potekati brez toplotnih mostov (ψ ≤ 0,01 W/mK), doseči je potrebno zrakotesnost hiše, kontrolirano s tlačnim preizkusom po DIN EN 13829, vrednost n50 pri 50Pa tlačne razlike ne sme presegati 0,6 h-1.
Vsi poznamo prepih skozi netesne stike pri oknu, težje pa si predstavljamo, da lahko „pušča” tudi skozi vtičnico, sifon v kopalnici, ključavnico na vratih ali na stiku temeljne plošče in zunanje stene. Hitrosti tega nekontroliranega gibanja zraka so majhne in ljudem nezaznavne. Ker netesnosti pri hiši delujejo 24 ur na dan, skozi njih izgubljamo toploto, zaradi kondenzacije je na takih mestih pogosta plesen. Tehnologija gradnje stavb v pasivnem standardu je temu naredila konec, saj predpisi določjo kakovost zrakotesnosti ovoja stavbe. Material za tesnjenje so folije in tesnilne mase, postopek, s katerim preverjamo zrakotesnost hiše in kakovost, pa se imenuje „Blower door” test.
Okra Ytong pasivna hiša, kompaktne zasnove, enokapnica, 190m2, z veliko steklenih površin in pribitkov energije sonca
Kriteriji za gradnjo pasivne hiše:
letna potrebna toplota za ogrevanje ≤ 15 kWh/(m2a),
skupna letna poraba primarne energije ≤ 120 kWh/(m2a),
letna poraba električne energije ≤ 18 kWh/(m2a),
toplotne izgube ≤ 10 W/m2,
zrakotesnost n50 < 0,6 h-1.
Pogon prezračevalne naprave in poraba ostalih naprav
Poraba električne energije za pogon prezračevalne naprave v pasivni hiši je omejena na ≤ 0,4 Wh/(m3) prečrpanega zraka, vse naprave, ki jih potrebuje gospodinjstvo pa morajo biti izbrane iz energijskega razreda A in A+.
Subvencija znaša tudi do 125 EUR na m2
Eko sklad višino nepovratnih sredstev določi glede na energijsko učinkovitost hiše, vrsto izolacijskega materiala v toplotnem ovoju stavbe, neto ogrevano površino stavbe. Najvišji možni znesek pridobitve subvencije Eko sklada znaša 125 EUR na kvadratni meter stavbe, vendar le v primeru, da pasivna hiša dosega energijsko učinkovitost manjšo ali enako porabi 10 kWh/m2 na leto, sicer je subvencija nekoliko nižja.
Kje do primerjalnih izračunov cene pasivne hiše
V podjetju Xella, ob nakupu katerekoli Ytong hiše iz novega kataloga hiš, prejmete projektno dokumentacijo brezplačno. Za vaš primer hiše lahko naročite izdelavo ponudbe s cenovno primerjavo različnih hiš. Priporočajo ogled karakteristik Ytong tipske hiše Unika, ki spada v razred pasivnih hiš, s porabo energije do 15 kWh/m2.
Tlorise hiše tipske pasivne hiše Unika in informacijo o ceni materiala za izgradnjo najdete na spletni strani.
Vir – gradivo podjetja Xella, javno dostopni podatki.
Za več informacij o projektiranju nizkoenergijske hiše, pišite na spodnji obrazec
Kontaktirajte ponudnika
"*" indicates required fields
