Ko sončne elektrarne rešujejo elektroenergetski sistem, vsi molčijo. Pozimi pa postanejo glavni problem.

Ko smo konec junija pisali, da sončne elektrarne med vročinskimi valovi pomagajo elektroenergetskemu sistemu, je bila to predvsem ocena dogajanja na začetku poletja. Dva meseca pozneje imamo precej več podatkov. In ti kažejo, da je bilo letošnje poletje za fotovoltaiko zelo dober praktični preizkus.

Vročina je povečala porabo elektrike zaradi hlajenja, suša je zmanjšala pretoke rek in proizvodnjo hidroelektrarn, visoke temperature vode pa so ponekod po Evropi omejevale tudi jedrske in termoelektrarne. Sončne elektrarne so medtem proizvajale veliko električne energije prav v sončnih dnevnih urah, ko je bila poraba zaradi klimatskih naprav visoka.

Poletje 2026 je zato pokazalo tudi drugo plat zgodbe o sončnih elektrarnah – tisto, o kateri pozimi skoraj ne govorimo.

Ob nizkih vodostajih in manjši proizvodnji hidroelektrarn lahko sončne elektrarne pomembno prispevajo k oskrbi z elektriko.

Ko je vročina povečala porabo, je sonce proizvajalo več

Podobno se je dogajalo po velikem delu Evrope. Analiza energetskega inštituta Ember je pokazala, da se je med poznim junijskim vročinskim valom dnevna poraba elektrike v Italiji povečala do 28 odstotkov, na Madžarskem do 23 odstotkov, v Franciji do 14 odstotkov in v Španiji do 13 odstotkov glede na dneve pred vročinskim valom.

Sončna energija je bila v teh razmerah med velikimi proizvodnimi viri izjema. Povprečna dnevna proizvodnja fotovoltaike je bila med vročinskimi valovi v Franciji in na Madžarskem za 17 odstotkov višja kot v drugih junijskih in julijskih dneh.

Razmere so postale dovolj resne, da so se 11. avgusta na izrednem sestanku sestali predstavniki Evropske komisije, držav članic in evropskih operaterjev prenosnih omrežij. Komisija je ugotovila, da je bila proizvodnja elektrike v nekaterih državah zmanjšana zaradi nizkih vodostajev in visokih temperatur vode. Obenem je posebej poudarila, da je bila velika proizvodnja sončne energije zelo pomembna in je v osrednjih urah dneva pomagala zmanjševati pritisk na cene elektrike.

Julija so slovenske sončne elektrarne proizvedle več kot hidroelektrarne

Še bolj zanimivi so podatki za Slovenijo. Po podatkih Statističnega urada RS so hidroelektrarne julija 2026 proizvedle 212 GWh električne energije, kar je bilo 35 odstotkov manj kot julija leto prej.

Sončne elektrarne so v istem mesecu proizvedle skoraj 240 GWh elektrike. SURS v nekaterih pregledih sončno in vetrno proizvodnjo prikazuje skupaj, vendar je vpliv vetra pri nas zanemarljiv: julija je sončna proizvodnja znašala 239,967 GWh, vetrna pa le 0,428 GWh.

To pomeni, da so sončne elektrarne julija same proizvedle več električne energije kot vse slovenske hidroelektrarne skupaj.

Pri tem je treba upoštevati še eno podrobnost. Statistika sončne proizvodnje ne zajema elektrike, ki jo gospodinjstva proizvedejo in v istem trenutku sama porabijo, ne da bi jo oddala v distribucijsko omrežje. Dejanska proizvodnja slovenskih sončnih elektrarn je bila zato še nekoliko večja.

Hkrati je bila poraba visoka. Gospodinjstva so julija porabila 234 GWh elektrike, šest odstotkov več kot leto prej, poslovni uporabniki pa 618 GWh oziroma dva odstotka več.

Fotovoltaika Slovenije seveda ni naredila energetsko samozadostne. Država je julija uvozila več elektrike, kot je je izvozila. Je pa sončna energija proizvajala veliko domače elektrike ravno v času, ko je hidroproizvodnja močno upadla.

Vir: SURS, mesečne objave »Energetika« za januar–julij 2026; prikazana je proizvodnja na pragu.

Julija 2026 so sončne elektrarne v Sloveniji proizvedle več električne energije kot hidroelektrarne – približno 240 GWh proti 212 GWh.  Vir: SURS, Električna energija (GWh), Slovenija, mesečno.
Opomba: postavka »sončne + vetrne elektrarne« vključuje 239,967 GWh sončne energije in le 0,428 GWh vetrne energije, zato je delež vetra zanemarljiv.

Avgusta je morala moč zmanjšati tudi NEK

Avgusta je letošnja zgodba dobila še eno nadaljevanje. Zaradi izjemnih hidroloških in meteoroloških razmer na Savi je Nuklearna elektrarna Krško 6. avgusta moč reaktorja zmanjšala na 80 odstotkov.

To ni argument proti jedrski energiji. NEK ostaja eden ključnih in najzanesljivejših virov slovenske elektrike. Dogodek pa lepo pokaže, da noben proizvodni vir ni povsem neodvisen od razmer v okolju.

Ko primanjkuje vode, imajo težave hidroelektrarne. Ob nizkih pretokih in visokih temperaturah rek so lahko omejene tudi jedrske in termoelektrarne. Ko ni sonca, ne proizvaja fotovoltaika.

Prav zato elektroenergetski sistem potrebuje različne vire, ki se med seboj dopolnjujejo.

Januarja problem, julija korist

Najbolj občutljiva ostaja razprava o starem sistemu neto meritev. Res je, da lastniki sončnih elektrarn pozimi prevzemajo elektriko iz omrežja, ko je ta lahko precej dražja kot poleti. Del te porabe je povezan tudi z ogrevanjem, saj številna gospodinjstva uporabljajo toplotno črpalko, ki največ elektrike potrebuje prav v najhladnejših mesecih. Ta sistem ima svoje pomanjkljivosti in ni model za prihodnost.

Toda tega sistema si niso izmislili lastniki elektrarn. Vzpostavila ga je država, ga več let spodbujala in z njim ljudi motivirala k naložbam v samooskrbo. Ko lastnik sončne elektrarne julija oddaja viške elektrike v omrežje, ta energija ne čaka do zime. V istem trenutku jo porabijo drugi odjemalci – gospodinjstva, podjetja, trgovine in bolnišnice.

Prav letošnje poletje je pokazalo, da je lahko takšna elektrika za sistem zelo pomembna. Poletne viške sončnih elektrarn pogosto predstavljamo kot poceni elektriko majhne vrednosti. Toda leto 2026 je pokazalo, da to ne drži vedno. Ob vročini, suši in zmanjšani proizvodnji hidroelektrarn so se veleprodajne ceno elektrike povzpele proti zimskim ravnem, v posameznih obdobjih pa jih tudi presegle.

Fotovoltaika je prav v sončnih dnevnih urah, ko je bila zaradi hlajenja poraba elektrike visoka, prispevala pomemben del domače proizvodnje. Ko hidroelektrarne zaradi suše proizvajajo tretjino manj, jedrske elektrarne zmanjšujejo moč, poraba zaradi hlajenja pa raste, ima dodatna domača proizvodnja zelo konkretno vrednost.

Povprečne veleprodajne cene električne energije na slovenskem trgu za dan vnaprej v izbranih mesecih leta 2026. Poletne cene so se ob vročini in suši približale zimskim ravnem, avgustovsko povprečje pa jih je po trenutno razpoložljivih podatkih celo preseglo. Vir: euenergy.live

Težava se začne, ko sonce zaide

To seveda ne pomeni, da sončne elektrarne nimajo težav. Njihova največja omejitev se pokaže zvečer. Sončna proizvodnja hitro izgine, klimatske naprave pa lahko v vročih večerih delujejo še več ur.

Prav zato Evropska komisija ob letošnjem vročinskem valu ni poudarila samo pomena fotovoltaike, ampak tudi hranilnikov električne energije. Če lahko del poceni opoldanske elektrike shranimo in uporabimo v večerni konici, se vrednost sončne proizvodnje za sistem bistveno poveča.

Prihodnost zato ni samo v več sončnih elektrarnah. Potrebujemo hranilnike, črpalne hidroelektrarne, prilagajanje porabe in močnejše omrežje. Tudi električni avto lahko pomaga bolje izkoristiti presežke sončne energije, če ga polnimo v urah, ko je proizvodnja fotovoltaike največja.

Včeraj so sončne elektrarne prodajali, danes njihovim lastnikom očitajo, da so problem

Pri razpravi o starem net meteringu pa ostaja še eno neprijetno vprašanje.

Država je leta spodbujala prebivalce k naložbam v sončne elektrarne. Eko sklad jih je subvencioniral. Energetska podjetja so jih oglaševala, projektirala in prodajala. Letno netiranje je bilo eden glavnih razlogov, zaradi katerih so se številna gospodinjstva odločila za investicijo.

Lastniki elektrarn pravil niso pisali. Investirali so po pravilih, ki jih je določila država.

Če se je pokazalo, da letni net metering zaradi hitre rasti fotovoltaike in sprememb na trgu dolgoročno ni več primeren, je povsem legitimno, da je država za nove uporabnike uvedla drugačen sistem. Ni pa pošteno za nazaj ustvarjati vtisa, da so gospodinjstva, ki so sprejela ponudbo države, danes kriva za pomanjkljivosti sistema, ki ga niso sama zasnovala.

Sončna elektrarna na strehi lahko poleti neposredno pokriva povečano porabo zaradi hlajenja doma, presežke pa oddaja v omrežje, kjer jih v istem trenutku porabijo drugi uporabniki. Prav v najbolj sončnih in vročih urah je zato fotovoltaika pomemben vir elektrike za širši elektroenergetski sistem.

Poletje 2026 je pokazalo še drugo polovico zgodbe

Sončne elektrarne niso rešitev za vse težave elektroenergetskega sistema. Slovenija ne more živeti samo od sonca. Potrebujemo jedrsko energijo, hidroelektrarne, omrežje, čezmejne povezave, hranilnike in druge vire.

Prav tako letošnje poletje ne dokazuje, da je stari sistem letnega netiranja idealen.

Dokazuje pa nekaj drugega: sončne elektrarne niso samo vir težav. V določenih razmerah so zelo pomemben del rešitve.

Poletje 2026 je bilo za to skoraj šolski primer. Vročina je povečala porabo elektrike. Suša je močno zmanjšala proizvodnjo hidroelektrarn. Razmere na Savi so začasno omejile proizvodnjo NEK. Sončne elektrarne pa so julija proizvedle več elektrike kot slovenske hidroelektrarne in pomagale pokrivati visoko dnevno porabo.

Zato bi se bilo ob naslednji zimski razpravi o »privilegiranih lastnikih sončnih elektrarn« dobro spomniti tudi julija in avgusta.

Vprašanje, kdo nosi stroške elektrike, ki jo lastnik sončne elektrarne pozimi prevzame iz omrežja, je legitimno.

Toda enako legitimno je vprašati: kdo je sredi letošnjega vročinskega vala proizvajal elektriko, ko so klimatske naprave delovale na polno, slovenske hidroelektrarne pa so proizvajale 35 odstotkov manj kot leto prej?

Če želimo pošteno razpravo o sončnih elektrarnah, moramo govoriti o obeh plateh zgodbe.