Pozimi je zaradi nizkih zunanjih temperatur in čezmerne vlage v bivalnih prostorih več možnosti za nabiranje kondenzata in nastanek plesni na hladnih površinah. Včasih smo to težavo reševali z rednim vsaj petminutnim odpiranjem oken (najbolje na prepih), danes to zaradi načina življenja preprosto ni izvedljivo.
Mehansko prezračevanje z vračanjem toplote odpadnega zraka – rekuperacija je najbolj učinkovita rešitev prezračevanja v zrakotesnih, energijsko učinkovitih hišah.
Za zadostno izmenjavo zraka v prostoru bi morali v stanovanju ali v hiši vsaj trikrat na dan (ali petkrat, če je v stanovanju cel dan več oseb) za pet minut odpreti vsak okna in vrata. To je edini način, da v zraku v bivalnih prostorih ohranimo ustrezno razmerje med kisikom in ogljikovim dioksidom, ne da bi pri tem pretirano narasla relativna vlažnost.
Z vidika zadrževanja toplote v stanovanju je razumljivo, da pozimi bolj poredko odpiramo okna, z vidika kakovosti bivanja pa je pomanjkanje prezračevanja povezano s celim kupom težav, tudi s povečanim tveganjem za okužbo z novim koronavirusom. Prezračevanje je namreč eden najpomembnejših preventivnih ukrepov, s katerim zmanjšamo možnost ne samo za okužbo z novim koronavirusom, ampak tudi z drugimi virusi, ki smo jim izpostavljeni v hladnejših mesecih.
Smiselno je torej razmisliti o prezračevalni napravi, ki bo poskrbela za zadostno izmenjavo zraka v bivalnih prostorih, nadzorovala relativno vlažnost, odvajala vonjave in filtrirala zdravju neprijazne delce v zraku, kot so cvetni prah in trdni delci zaradi izpustov fosilnih goriv. Najprimernejše so prezračevalne naprave z rekuperacijo, ki temeljijo na vračanju toplote odpadnega zraka. Preprosto povedano: topel izhodni zrak v napravi (rekuperatorju oziroma izmenjevalniku toplote) odda toploto hladnejšemu zunanjemu zraku na poti v prostor. Kolikšen delež toplote izhodnega zraka je pri tem izkoriščen, nam pove odstotek rekuperacije toplote.
»Bistvo rekuperacije je v spuščanju svežega zraka v prostor in odvajanju izrabljenega notranjega zraka iz prostora s pomočjo rekuperatorja — naprave, ki energijo izrabljenega zraka prenese na svež zunanji zrak, pri čemer med notranjim in zunanjim zrakom ne pride do stika,« pojasni Milan Kuster, direktor in lastnik podjetja Lunos, ki razvija decentralne prezračevalne sisteme.
Prihranki energije tudi do 60-odstotni
V prostor tako vstopi svež zrak, obogaten z energijo odpadnega zraka. Pozimi to pomeni, da se hladen zrak pred vstopom v prostor ogreje z energijo notranjega zraka, poleti pa se topel zrak ohladi. Potrebe po dogrevanju ali hlajenju so zato manjše, posledično so manjši tudi z njima povezani stroški. »Vse to poteka neslišno, brez prepiha in s precejšnjimi energetskimi prihranki. Ti so v primerjavi z odpiranjem oken tudi do 60-odstotni,« pravi sogovornik. Na ta način preprečimo tudi nastajanje kondenza, neprijetnega vonja in pojava plesni v hiši, vdor zunanjega hrupa, hkrati pa rešimo problem previsokih vrednosti zdravju nevarnega plina radona, ki je v zadnjih letih deležen precejšnje pozornosti.
|
Pri decentralnem prezračevalnem sistemu z rekuperacijo so na voljo rekuperatorske enote z različno visokim izkoristkom, ki imajo poleg tega ponavadi večjo stopnjo dušenja zunanjih zvokov in bolj izpopolnjene filtre za vstopni zrak. Prezračevalne enote, nameščene v zunanjem zidu, z vgrajenim ventilatorjem izmenično izpihujejo zrak iz prostora in ga vanj vpihujejo skozi keramični prenosnik toplote. Dovod zraka v prostor omogočajo ventilatorji, nameščeni v kuhinji, kopalnici in drugih servisnih prostorih, zaradi katerih se ustvarja majhen podtlak, ki povzroči počasen, dotok svežega zraka skozi vhodne enote. Sistem mora biti pravilno načrtovan, nameščen na pravih mestih in ustrezno dimenzioniran. Le tako bo zagotovljeno enakomerno prezračevanje vseh prostorov, pri čemer bodo izkoristki vračanja toplote približno 90-odstotni.
»Bistveno je, da decentralni prezračevalni sistem z rekuperatorskimi enotami deluje vse čas. Le tako namreč zagotovimo stalni pretok in izmenjavo zraka. Ventilatorji porabijo zelo malo energije, zato varčevanje z energijo in občasno vklapljanje rekuperatorskih enot ni smiselno, saj ne prinese želenih rezultatov,« pravi Milan Kuster in doda, da je nadaljnji razvoj tovrstnih naprav usmerjen ne samo v še večjo energijsko učinkovitost, ampak predvsem v povečevanje toplotnega izkoristka rekuperatorjev in krmiljenje po meri uporabnika.
